sobota, 27. december 2008

Kuharija: Začimbne čarovnije

Letos sem se za božični čas celo potrudila in spekla kekse. Ko človek gleda tiste recepte in čudovite slikice zraven, se ti zdi, da so keksi najlažja stvar, ki jih lahko narediš. Pa to vsak, ki se je že kdaj spuščal v peko, ve, da ni res. Pekla sem že vse-od najlažjih mafinov, do torte, raznih kremnih mojstrovin do…keksov. In vedno bolj se mi zdijo keksi najtežja pekovska zadeva, kjer se je treba vražje potrudit, da uspejo tako kot kaže ’slikica zraven recepta’ (če ti to SPLOH kdaj uspe).
Letos sem se lotila ‘Začimbnih obročkov’:

(za 25 piškotov)
150 g moke
150 g masla
rumenjak
70 g sladkorja v prahu
70 g mletih mandljev
1/4 žličke mletega ingverja in kardamoma, 1/2 žličke mletega cimeta
1 žličko naribane limonine lupinice

Moko presejete na delovno površino in naredite jamico. Maslo narežite na kocke in razporedite po moki. Rumenjak dajte v jamico, ga potresite s presejanim sladkorjem v prahu in dodajte še začimbe, mandlje in limonino lupinico. Vse sestavine na hitro zgnetite v gladko testo, zavijte v folijo in za 30 minut postavite v hladilnik. Testo nato še enkrat pregnetite, oblikujte v približno 1,5 cm debel valj, ki ga razdelite v 10 cm dolge kose in oblikujete v obroček. Položite na pekač obložen s papirjem za peko. Pečete na 180° (ventilatorska 160°), od 12-15 minut.

Recept ne izgleda nič posebno težkega, ne da?! No, ampak moji obročki so vseeno postali v pečici totalno deformirani debeluharji, ki niso z obročki imeli nič več skupnega. Da o sto let trajajaočem gnetenju testa sploh ne govorim. Zato tudi slikice nisem pripopala (ah, kakšna sramota bi pa to bila). Sicer so kljub temu izpadli slastno dobri, vendar na žalost ne ravno privlačni. Še en dokaz, da ni vse v zunanjosti (hahaha).
Aja, namesto tistih začimb (ingver, kardamom, cimet) sem dodala svojo novo začimbno iznajdbo, ki jo po novem dodajam vsepovsod, kjer je možno. Kava z njo je nebeško slastna!!

Kupite jo lahko v trgovini Tisoč in en dar.

Začimbna poslastica je padla tudi na izletu na Dunaj, kjer sem si na stojnicah nabavla čaj ‘Glühweingewürz’. To je blo tud edino kar sem si tam kupila (plus še en čaj), ker so bile vse trgovine zaprte. Šmentana katastrofa (kaj bolj sočnega se ravno ne spodobi, da rečem)! S tem mini nakupom sem nadomestila to, da sem prečudovito čajnico v centru mesta gledala samo z odprtimi usti prilimana na izložbo. Sej bo še vidla, enkrat jo bom že obiskala in prešnofala vsak njen kotiček! Do takrat pa jo lahko samo sanjam…

petek, 19. december 2008

December in njegovi čari

December je nekako najbolj stresen mesec. Vsaj zame. In če odštejemo izpitno nabit junij in septembrski boj za preživetje (beri: boj za prihod v naslednji letnik), bo to čisto zares držalo. Dogodek tu, organizacija tam, praznovanje eno, obdarovanje drugo. Plus študentsko delo (za vsa darila in razprodaje, ki pridejo janaurja) in delo v domačem biznisu. Precej lepih stvari se zgodi, precej se jih zamudi. Letos sem videla le pol okrašene Ljubljane (do druge polovice nisem uspela prit in verjetno tudi ne bom), Maribora še sploh ne (mislim, da bo pri tem tudi ostalo) in spet bom ostala le pri okrašenem Celju, kjer bom preživela par delovnih dni na božično-novoletnem sejmu. Vsako leto si rečem, da bo naslednje leto bolje.

Prav tako mi letos ni uspelo nardit ‘ah in sploh’ lepih, stilsko dovršenih in bogve kako izvirnih čestitk, ampak nekaj pa sem spacala skupaj. Za svojo dušo, da svojim najdražjim napišem tistih par lepih želj, ki si jih ne izrečemo ravno vsak dan.




Upam, da mi uspe nardit še kakšne kekse ali drugo zimsko sladkosnedno zaužitje-z mojo novo sladkobno začimbo, danes kupljeno v 1001 dar!
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...