torek, 25. maj 2010

France again


It's time for France, Champagne and Paris!
Pot me malo več kot po enem letu spet vodi v Francijo, katere se res ne moreš zasititi. Tokrat me čaka raziskovanje pokrajine šampanjca, obisk kleti in delanje pametnega izraza, kako dosti vem o tej pijači z mehurčki. Ampak kakršnegakoli izobraževanja ni nikoli preveč. In Paris bo po osmih letih prav fino pasal!

ponedeljek, 24. maj 2010

Vse (lepo) se enkrat konča





Maribor, moj Maribor. Vsemu lepemu pride enkrat kraj, pravijo. Pa je očitno že tako. Odhajam iz prestolnice, poslavljam se od študentskega življenja. Na čase mi je hudo, na čase se veselim novega koraka. Upam, da se s povečanjem prostega časa čez poletje, poveča tudi moja ustvarjalnost in da mi ne bo preveč dolgčas (tega se namreč najbolj bojim). Čeprav mi tudi malo športa ne bi škodilo, pa temeljitega čiščenja vseh zalog zvezkov, učbenikov, mini-krilc, morskih spominkov in neuporabnega make-upa, tudi ne. Mislim, da je to poletje pravi čas za nove začetke in sveže police.

sreda, 12. maj 2010

Bela

Veliko sanjam o beli.
Deluje mi graciozno, romantično, mirno, domače, sveže, toplo, polno upanja.
Bela.
Zdaj mi deluje lepo tudi kot ime. :)
Mogoče sem že čudna...ali pa samo vzhičena.
foto

petek, 07. maj 2010

Wedding coctail dresses

Drug teden me čaka poroka! Jeeeej. Ne lastna ;). In največji izziv zadnjih dveh tednov mi je bil nakup oblek-ce. Če ne bi imela sreče, da sem celo dve našla v prečudovitem outletu v Miamiju, bi si verjetno kakšno nabavila kar preko ModCloth-a. Kar takoj sem se zaljubila v mnooogooo oblekc, ki tudi niso tako zelo drage. Ampak ker so po lepoti kar blizu mojima, se ne bom preveč sekirala. ;) Upam pa, da v prihodnosti nabavim kakšno od tukaj. Mljask. 
(zraven spadajo seveda še obvezne petke, torbička, kakšni mini uhančki, bleščeča ura, svetleč make-up in voila...I love weddings!)

























A bi imele katero od teh?

sreda, 05. maj 2010

Male podrobnosti velike dežele (aka Potovanje po Floridi)

Navsezadnje nam je le uspelo. Pripotovati do Floride namreč. Po vsem (dobesedno) dvignjenem prahu okoli vulkanskega prahu in dolgem potovanju, smo dosegli vroča tla, palme in morske valove. Amerika te lahko hitro očara in hitro razočara. Evropejci smo nasploh bolj rezervirani narod se mi zdi (vsaj kar se tiče kulture, olike, prijaznosti), navajeni historičnih vrednosti in majhnih pozornosti, v nasprotju z Američani, ki imajo radi veličino, pretiravanje in nakičenost. Ampak dobro, zanimivo je videt prav vse. En dan me je nekatera stvar popolnoma očarala (npr. vafli za zajtrk), spet drug dan te iste stvari nisem mogla niti videt. Po enem tednu se navadiš tudi Starbucks kave na vsakem koraku, neskončno velikih pakiranj mleka, sokov in drugih prehrambenih izdelkov, da po trgovinah zbiraš oblekce Calvin Klein, Nike in Tommy Hilfiger (ker te outleti in -70% ne morejo pustiti hladnega), da v hotelu spiš na svoji postelji (ker sta v sobi pač dve-za vsako osebo ena) in da ima vsaka hiša svoj bazen, svojo zastavo (veliko ameriško se razume) in gromozanski avto 4x4 (čeprav ni niti enega hriba v bližini 1000 km). Njihove atrakcije kot so Disney world in Kennedy space center so nadvse zabavne, tudi poučne. Poleg njih si večkrat mislim, da jih v Evropi nimamo niti dobro kam postavit, ker smo na tem malem kontinentu dokaj natlačeni. In tako ima pač vse svoj čar. Naša pot je bila začrtana po poti Miami-Cape Canaveral-Orlando-Clearwater-Venice-Naples-Everglades-Key West-Miami (+druge manjše postojanke).
Iz vročega peska, modrih valov in rdeče kože, sem se vrnila v mokro pomlad, ampak na koncu je vedno tako...lepo je biti spet doma.
In seveda še nekaj foto utrinkov...
 

 

Miami downtown
























Everglades national park (Indian village)


kredenca v Hemingwayevi hiši :) (Key West)



Baywatch!
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...