petek, 30. september 2011

Agonija



Dnevi so čudni. Včasih se mi zdi, da to ne more biti res in da to ni moje življenje. Nisem si mislila, da bom tako ne-marala svojo prvo službo. Čakam in odštevam mesece, da končam to agonijo (kot ji pravim) in začnem resno delati to za kar sem namenjena. Trenutno se lahko poistovetim s fotkami Stefany Alves, ki so hkrati malo otožne, malo morbidne in precej realne. Zmedena sem, pozabljam s sabo nositi ključe in svoj računalnik. Imam abstinenčno krizo, ker nimam interneta (poskusite biti brez neta pet dni ob normalnem delavniku...morje ne šteje, tam ga res ne rabiš). Pogrešam svoj dom, svojo mačkico, ki me čaka doma, potovanja, svojega možeka, svojo inspiracijo, ki me skrita čaka tam nekje v ne-vem-katerem-kotu in svojo veliko posteljo. Ah, vsaj sanje nam vedno ostanejo...

nedelja, 18. september 2011

Out of order


Za nekaj časa bom (spet) out of order. Čakam, da se ta jesen že začne, ker sem v takem neprijetnem pričakovanju na mrzlo. Upam, da se res nič ne poje tako vroče kot se skuha in da bom čimprej imela kaj prostega časa, da bom sanjarila o svojem ustvarjanju in vsem ostalem (lepem). Nečimernost mi je zanimiva in taka sofisticirana beseda, ki je ne znam čisto dobro opisat, vendar vem, kako se jo občuti. Hmmm, res zanimivo. 

četrtek, 15. september 2011

Dva srčka + vintage oblekca

Danes je bil prav poseben dan za naju z možem. Od veselja sem si kupila eno lepo vintage oblekco in jo pol dneva nosila po hiši. Tega sicer nikoli ne počnem (da imam čisto svežo oblačilo takoj oblečeno, ker ga nujno moram prej oprati!), ampak ta oblekca mi je bila tako prisrčna in udobna, da se nisem mogla upreti. Morala sem obleči že/še svoje  najtanjše štumfke, zraven nadeti vintage usnjeno verižico (iz moje trgovinice Julie's Bubbles seveda), stare petke od katerih se ne morem in ne morem ločiti ter čisto svežo novo torbico od Embrace. Ah, za povrh le še rjava šminka na ustnice in veter pod oblekco. Hihi, malce je pihljalo in hitro sem škljocnila...sedaj pa izgleda kot da je oblekca ne vem kako široka. Malo sem fotkala po avtu na poti do najboljšega stejka (ki sem ga jedla v zadnjem času)...mnjami (tukaj ne bom razlagala, kako je bizonček bil dober, ker bi morda užalila kakšnega vegetarijanca). Super konec dneva za dva srčka.





sreda, 14. september 2011

Camera bags - drugič

Ok, o lepih torbicah za fotoaparate sem resda pred kratkim pisala, vendar sem se zdaj lotila temeljite raziskave le-teh in naletela na še več čudovitih torbičk! Adrenalin mi kar skače po telesu, ko gledam vse te lepotičke in si pravim, da je še upanje na tem svetu (s tem mislim to, da bom enkrat imela (vsaj) eno od teh). (:


Ketti handbags ima barvite torbe, ki bodo zagotovo všeč bolj tistim igrivim in travniškim puncam :).


ONA bags ponuja lepe, old school, vintage, usnjene torbe, ki izgledajo, kot da z njimi ravnokar hitimo v šolo ali nosimo kup knjig v knjižnico. Totalno kjut.



Theit foto torbe so prava poslastica za tiste modne dame, ki morajo začutiti tudi kanček elegance. Za mestni potep po prestolnicah je ta torba number one must have!


Cheeky Lime torbe so še ene predstavnice barvitih cukrčkov. Simple, klasične, a vseeno zelo sproščeno kjut.


Torbe Dre Hartmann so še ene izmed klasičnih dam, s katerimi ne morete fulat mimo, če se od pomladi do jeseni potikate po vseh mogočih krajih, z vsemi mogočimi outfiti.


Jo Totes torbe pa že na fotografijah povedo vse... Moram sploh kaj dodati? Preprosto za pojest so! Prav tako jih imajo v vseh mogočih barvah.

Jaz bi imela vse.
In katero bi izbrale ve? :)








nedelja, 11. september 2011

''Makaroni''


Nisem se še čisto odločila kakšen odnos imam do teh makaronov oz. ''macaroons''-ov.  Izgledajo super kjut, zelo so fotogenični, igrivi s temi svojimi barvami, vendar mi po drugi strani izgledajo tako umetni, krhki, sladki (kot spečen beljak, ki je hrustljav in mi je fuj) in ne vem... Jaz bi jih samo gledala in ne jedla. Mogoče bi si jih morala privoščiti naslednjič, ko bom v Franciji (ali ZDA). Če je to nekaj pregrešno dobrega, me prosim razsvetlite, da bom vedela kaj zamujam. Zaenkrat mi je žal le tega, da nimam doma kakšnih, da bi jih pofotkala. Ker so res stajliš. (:
(A po slovensko bi se imenovali makaroni?!? Ali imajo morda kakšno drugo ime? Hjoj, strašno smešno se mi zdi tole, hehe...)

sobota, 10. september 2011

Jesenski pridih ogrlic

Ok, danes sem želela biti del razstavljalske ekipe na Umetniškem sejmu v Parku Tabor, pa sem bila malce prepozna s prijavo itd., tako da se bom verjetno udeležila kot gostja (v družbi moža, si lahko misliš?). Vseeno se zelo veselim...da vidim vse te obrazčke in stvari v živo in ne samo v spletnem prostoru.

In ker ne bom mogla na sejmu ponuditi kaj novega, sem zato dodala tri nove jesenske, romantic like ogrlice na mojo facebook stran. Kmalu pridejo še nove vintage, romantic voščilnice!




In ne pozabit: še vedno velja super ponudba, da ob nakupu dveh delov nakita, dobite razglednico/voščilnico gratis!
Pridite kaj pokukat! (:

torek, 06. september 2011

Kuharija: Kako sem postala prava gospodinja ali kako narediti domače pelate

Ko se preseliš in upravljaš s svojim gospodinjstvom, se nekako smatraš za gospodinjo. Toda pravi pomen te besede sem dojela šele, ko sem ''konzervirala'' svoje prve pelate. Aplavz prosim! Aplavz predvsem zato, ker kuham in pečem sicer izjemno rada, take prčkarije kot so marmelade, kompoti in podobne ozimnice, pa mi ne dišijo ravno. Toda s paradajzom so me letos toliko filali, da sem ga morala nekam vnovčit. In tako sem se odločila, da poizkusim narediti eno mezgico. Poimenovala sem jih (moji) pelati, čeprav gre dejansko za paradižnikovo omako. Uporaba je široka, od vseh vrst omak za testenine, narastke do podlage za domačo pico.
No ja, pa poglejmo kaj je ratalo. (:
Najprej potrebščine:
- paradižnik (jaz sem za 7 kozarcev po 3,75l vzela 14 paradižnikov)
- kozarci za vlaganje (manjši so bolj praktični, ker jih odprete in celotno vsebino takoj uporabite)
- mešalnik/blender
- zelišča: bazilika, timijan, origano + po želji
- sol + poper
- 1 žlica balzamičnega kisa
- 1 žlica rjavega sladkorja



Polovico paradižnikov sem zmešala v mešalniku, polovico pa narezala na precej velike kose. Nekateri paradižnike najprej olupijo, vendar mene lupina ne moti, zato se s tem nisem ubadala. Če ne želite imeti večjih kosov v omakci, potem pač zmeljete vse. Tole maso paradižnikov potem zvrnete v en velik lonec, dodate balzamični kis, sladkor, sol in poper ter kuhate nekje 70 minut (oz. dokler se vam omaka ne zdi dovolj gosta). Omakca naj skoz počasi vre in naj povre nekje 1/3 omake (ki je dejansko voda).






 



Nekateri kozarce za vlaganje pred konezrviranjem polagajo v vrelo vodo na štedilniku, toda izurjene ženskice so mi povedale, da jih je najbolje dati kar v pečico in segreti. In tako sem tudi storila - za kakšnih 10 minut sem jih postavila v pečico, segreto na 90 stopinj.


Ko se vam omaka zdi gotova, vanjo usujete še vsa zelišča (najboljše je, če seveda uporabite sveža zelišča - sama sem uporabila le baziliko in timijan, ker drugih svežih nisem imela). Nekateri tukaj dodajo še česen ali pa čili - pač po želji in okusu.

Ko vse to premešate, vzamete kozarčke iz pečice, nahitro nadevate omako do vrha (pazi vroče!), trdno zaprete in uuaaa-paaa, to je to. Kozarce prekrijte z neko debelo deko ali brisačami in počakate, da se popolnoma ohladijo.

Potem poljubno okrasite, poimenujete in zapakirate te rdeče lončke. (: Sama sem jih mislila najprej podarjati, vendar mislim, da bo teh sedem kozarčkov šlo kar hitro v tek.







Kaj pravite? Sem prava gospodinja ali nisem? ;)

ponedeljek, 05. september 2011

Zmečkanka


Življenje včasih res zmeša vse konce in kraje in naredi eno tako zmečkanko. Naenkrat stojiš sredi tega kupčka štren in ne veš kje začeti odvozlavati, kje je konec, kje začetek, kaj je prav in kaj narobe. Včasih si z določeno odločitvijo sami zamučkamo stvari... ali pa je tako vseeno morda moralo biti (saj veste, usoda pa te stvari)?!? Trenutno sem izgubljena, sredi svojih štren in odločitev in čakam, da rešitev pade z neba. Mislim, da nam življenje vedno znova dokazuje, da nikoli ne more štimati vse po vrsti. Ko se ti zdi, da si prišel na vrh, ti spet nekaj manjka. Včasih je potrebno res premakniti le majhen delček v naši glavi (ker večina se itak dogaja prav tam, seveda) in stvari se uredijo. Upam, da se lučka kmalu posveti tudi meni.


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...