nedelja, 22. november 2009

Končno poletne počitnice



Odhajam.
Za dober teden.
Na malo toplejši sonček kot je doma,
na še malo več ležanja kot ga premorem doma,
na še malo počitnic,
na še nekaj novih fotk
in na še več druženja s prijateljicami.
Super bo, vem.
Pa brez zamere.
Včasih se je treba spočit za naprej in nazaj :)

petek, 20. november 2009

Dobro delo dobro dene




Danes mi srce igra. Končno smo zaključili obširen in humanitarno naravnan projekt ter razveselili srčeca. Več kot tisoč everčkov in velik darilni paket je odšel družinici. Štirim majhnim otrokom, ki so kukali izza vrat otroške sobe in oči so izžarevale srečo. Slišati iskren hvala in imeti občutek, da bo nekdo zaradi tebe imel lepše praznike in toplejši dom...ne morem povedati kako toplo pri srcu mi je zaradi tega. Bilo je vredno truda.

sreda, 18. november 2009

Štumfki

Sonček še kar pridno sije. Ravno zato še ni čisto čas za tiste zimske cotke, ki sem jih dobra dva tedna nazaj že potegnila iz podstrešja. Ok, torej je še vedno čas za štumfke. Jeeej. To, da jih obožujem, verjetno že marsikdo ve. To, da jih redkokdaj oblečem, tudi. (čeprav se zadnje čase trudim in oblečem vsaj enkrat tedensko). Včasih, ko ni fotomodela in razloga za fotoshooting, svoje štumfke nahecaš, da pozirajo zate.



A kdo ugane kateri so moji najljubši? :)

ponedeljek, 16. november 2009

Rast


Na to majhno gobico sem naletela zadnjič na našem vrtu. Pa niti ne bi bila tako navdušena nad njo, če se ne bi zavedala, da narava počiva, pripravlja se na spanje in mirovanje, izgleda kot da vse nekam izginja, potem pa se pojavi to lepo majhno, miniaturno bitjece, ki se bori, raste in se razvija. Kljub mogočni naravi, ki veleva naj gredo vsi spat in počivat, ker pride huda teta zima na obisk.
In potem ugotavljam, da ob tem soncu, prelepih vikendih in ljubečih ljudeh okoli sebe lahko rastemo, zorimo in se prebujamo tudi ljudje. Vsak dan je lahko razlog za nov začetek. Kar naenkrat se počutim tako velika gobica, ki se ponosno širi. Srečna sem.

Nova ustvarjalna strast

Ok, spet je tukaj ponedeljek in načrti za nov teden, za nove podvige. In ker pač imam čas (kao ga je preveč), si izmišljujem svašta.
Danes sem v sobo privlekla tole staro šivalno mašino. Moja mami jo ima že približno tako dolgo kot sem jaz na svetu, ampak je ne uporablja že nekako tako eno desetletje. In je stala, tam nekje v eni stari omari.



Da je res stara, se seveda vidi po tem bogatem prahu, ki se šopiri po vseh kotih in nitkah. In ker imam preveč časa in preveč dela s svojimi idejami v glavi, sem si rekla, zakaj pa ne bi še jaz kaj ustvarila? :) Tako da sedaj začnem. Ta teden. Zdaj pa držat pesti, da ne bom preveč štorasta in bom zares kaj ustvarila (upam, da se ne bom rabila preveč priganjat). Kaj bo nastalo pod mojo ''taktirko'' pa prikažem šele po božiču, saj bo zagotovo kaj priromalo komu v dar, pa nočem, da se presenečenje že predhodno pokvari :).



petek, 13. november 2009

Palača čajev

Wooohooo. Naša mala kokoška je bogata za še eno čajnico več! Če smo natančnejši, za še eno prodajalnico čajev več. Zelo kul in fancy se mi zdi, da je Le Palais des Thés (Palača čajev) poleg poslovalnic v Franciji, Belgiji, Irski, na Japonskem in Nizozemskem, odprl eno (za naše razmere ogromno!) čajnico tudi v Sloveniji! Natančneje seveda v Ljubljani. Na Starem trgu nas sedaj pozdravljajo celo 3 čajnice, ampak meni navdušujoči čajevki je čisto prav. O čajih sem sicer že nekaj vedela, ampak mislim, da se bo odslej moje obzorje razširilo še za nekaj kotnih stopinj.


Zadnjič sem v tej trgovinici zapravila kar dobre pol ure (in kar nekaj evričev), pa nisem uspela prevohati in preštofiriti vseh čajev, ki jih imajo. Začinjeni, aromatizirani, zmleti, zmiksani in odišavljeni z vsemi mogočimi citrusi, rožicami, začimbami, sadeži. Noro! Kot da prideš v deželo parfumov, ki jih lahko piješ. Odprla so se mi rajska vrata. Ali pa kot da spustiš malega otroka v svet igrač, kjer si lahko izbere KARKOLI si želi. Res boli. Boli! Ko vidiš ves ta svet, ki ga še nisi videl, in potem si naj človek izbere le en (en??) čaj. Na njihovi internetni strani imajo neverjetno dober vpogled in razgled na vseh 233 čajev, ki jih premorejo in jih lahko iščete in si jih razdelite po vrsti čaja, po okusu, pri vsakem opisu je tudi slikica lističev, kraj kjer jih pridelujejo, kako dolgo jih namakaš, cena, ... (Aja, naj opomnim, da čaji v naši trgovini cenovno ne dosežejo nižje cene od 4 evrov. Vsaj jaz jih nisem zasledila. Na internetu so namreč malo drugačne cene).

Nekatere čaje imajo že vnaprej zapakirane in zraven ponudijo še posodico s čajnimi lističi,
da zadevo poduhate in si jo pobliže pogledate. Pa naj še kdo reče, da to ni kul!

In tako sem torej vohljala, od užitka zavijala z očmi in se na koncu odločila za 3 ljubčke:
*Earl Grey Finest
(ki ga pije le moja boljša polovica,
meni je to eden redkih čajev, ki mi niso ravno oh in sploh super)
,
*Cameroon
(super afriški čajček brez arome za zjutraj,
z dodatkom mleka seveda)

in
*The Des Amants
(ki ima super božično noto, ki te popelje v svet
cimeta, vanilije, mandlja, jabolka in ingverja-mnjamiii)
.

Naj še opomnim, da trgovci izgledajo res profesionalni in o vsakem čaju vedo kaj povedat, da trgovina ponuja tudi ogromno zalogo čajnikov, skodelic, različnih šatuljic, neverjetno opojno dišečih sveč, pripomočkov za pripravo čaja, marmeladic, knjigic plus še in še. Res sem navdušena. Simpatično so mi odobrili tudi fotografiranje. Tako da na koncu samo še en velik aplavz. Ob takih trgovinah se končno počutim, da sem v Evropi :).

ps: Pozabila sem pripomniti, da (žal) v tej verigi čajev nimajo sadnih in drugih zeliščnih mešanic, tako da žal pridejo na vrsto le sladokusci ''pravih'' čajev (+ rooibosi).

torek, 10. november 2009

Ali kaj razhaja?



Nekaj se me loteva. Grlo pika, nosek se polni, dobro počutje odpoveduje na celi črti. Pa ne da je kaj v zraku? Gripa? Ah ne...
Vse kar mi preostane je zrenje skozi okno, zaloga sadja, čajev ter računalnik in postelja. Brezveze. Tečnarim in čakam, da mine. Upam, da jutri (večni optimist!).

ponedeljek, 09. november 2009

Absolventsko sanjarjenje


Biti absolvent niti ni biti tako lahko. Prostega časa toliko, da ne veš kam bi z njim, pa še to ''zmanjka'' časa za stvari, ki bi morale biti narejene. Sem kar jezna nase, da se (jaz organizirana oseba!) ne spravim k tistemu, kar bi moralo biti opravljeno.
Ampak dobro, verjetno je to tudi čas, ko imamo čas ustvarjati, sanjariti in delati načrte za naprej (tudi daleč naprej). No, vsaj jaz jih delam :).
Ker je torej to tudi leto z največ prostega časa na veliko planiram tudi vsa potovanja. Bogdaj, da mi znese vse skupaj! (predvsem finančno se razume)
Zdaj me konec novembra čaka dolgo pričakovani ''absolventski'' izletek na Sardinijo (pod narekovaji zato, ker bodo na tem dopustu prisotne le tri bejbe in ne pettaužnt drugega norakavega folka). Ne rabim omenjat, da komaj čakam, ne? (čeprav ne bo kaj dosti od kopanja seveda..).
Potem me čaka še vikend-Krakov-paket pri prijateljici in s prijateljico, smučanje v deželi-sneženi-nevemkje, konkretnih deset dni Bolgarije in navduševanja nad pravljicami, Barcelona pri prijateljici in s prijateljico (in morda obisk starih na novo spoznalih Špancev), potovanje na nek kao brezvezen tropski otok (veliko ironije se skriva za to frazo) in še road trip do Švedske konec aprila. Do poletja še nisem prišla...
Hmmmm, 'majhen' zalogaj ha? Spet vidim, da bo kaj od tega moralo odpast, ampak upam,da nič ne bo! Denarce je treba služit, pa bo.
Ja, študentski časi so res najlepši...zdaj ko se moram počasi posloviti od njih, jih hočem najprej še pošetno izkoristit.
Dajte jih tudi vi ;)

nedelja, 01. november 2009

Gumbna skodelica-moja verzija

Pa mi je ratalo!
Narediti te ljubke skodelice, ki sem jih na flickru zasledila par dni nazaj in me je ideja popolnoma obsedla, ker pač še nikoli nisem videla kaj takega.
Priprava in postopek sta bila popolnoma enostavna, nezamudna, delo pa preprosto in zabavno.


Nabaviti sem morala le gumbe (oz. pregledati vse škatle, mini predalčke in odpadne jopice) in super močno lepilo, ki sem ga (če vas zanima) našla v Bauhausu (ker se mi je pač zdelo, da imajo tam največjo izbiro). Sem iskala lepilo posebej za keramiko, pa si tistega za mozaike nisem upala vzeti, vsa ta ala ''sekundna'' lepila pa imajo itak napisano, da lepijo VSE, tako da sem na koncu vzela kar enega od teh silakov. Gumbki so se brez težav prijeli na keramiko, eni prej eni kasneje, kako dolgo pa bodo gor vzdržali pa bomo videli. Opozoriti moram le na morebitno zlepljenje kože na prstih :). Zatorej le pazite, da lepilo pride čim manjkrat v stik s kožo.

In v približno urici sem imela za sabo dva luštkana izdelka, enega v zelenih in enega v rjavih tonih.


Trenutno si želim ustvarit eno gumbno skodelico še v črni verziji, ki bi bila morda bolj sprejemljiva tudi za moško populacijo (čeprav bi skozi šla tudi rjava, kajne?).
Zaenkrat nameravam kot darilo oddati zeleno.
Katera pa je vam bolj všeč? :)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...