petek, 25. marec 2011

Šop(e)ki

Za mojo mamico...


...in zame! :) (ker sem tako pridna hči) ;)
(ne pomnim kdaj sem nazadnje videla mačice...trobentice in zvončki jih vedno zasenčijo!
ni fer, ker so ti majhni kupčki na vejicah neizmerno prikupni)

ponedeljek, 21. marec 2011

Romantic look

Romantic wedding look

Navdušila sem se nad zgornjo obleko iz TopShopa in sedaj sanjam o kombinaciji, ki bi bila podobna tej. Ah... romantično kot vedno. Number one so mi uhančki, takoj za njimi pa čajnik... (čeprav čajnik seveda ni sestavni del outfita, s katerim bi se sprehajala okoli, hihi)

četrtek, 17. marec 2011

Kaj ti bo sedma stopnja, če pa imaš kolo?


Trenutno sem depresivna. Totalno. In jezna. Razkurjena! Sprašujem se, kako je možno, da sem pristala tu kjer sem... Brezposelnost je ena sebična, grozna in nesramna ''teta'', ki trenutno hodi po domovih naše dežele in krade voljo, srečo, denar in še kaj. Včasih sem drugače gledala na brezposelne ljudi. Mislila sem si, pa zakaj zavraga si ne najdejo službe, pa saj jih je na vseh oglasih vedno milijon?! Hja, sedaj imam čas in vidim kako to gre.
Ok, če imaš srednjo ali poklicno šolo (with all the respect) imaš na voljo več stvari kar lahko počneš, če le ne iščeš strogo v svojem profilu. Mi (kao) intelektualci, študiranci, pa si lahko žvižgamo in zaman prelistavamo vse oglase naprej in nazaj. Izberem si težek študij, to kar me veseli, sem uspešna in pridna, da bom ob koncu tista ''iskana roba'', potem pa naj bom tajnica ali prodajalka?! Sploh ne vem, zakaj se mi je mudilo doštudirat, ko pa mi je kot študentki lepše šlo! Imela sem tri službe, status, ki me je varoval vsega birokracijskega in drugega zla, praktično dva domova (ko sem si mile volja sprdnila, kje bom spala in kje ne), veliko sem potovala, hkrati pa našla čas za fotkanje, kofetkanje, ustvarjanje in vse druge reči. Brezposelnost ti vse to odvzame! Prvi mesec je fajn, potem pa gre le še na slabše... Delat več ne moreš kjerkoli (ker nimaš statusa), tvojega profila med zaposlitvenimi oglasi ponavadi ni (še posebej, če si študiral družboslovno smer), vsi so v službah ali še vedno na faxih (torej družbe več nimaš), našparan denar kopni (in ne hodiš več v šoping in na potovanja), volje do vseh hobijev pa ti že drugi mesec zmanjka.
Morda izgleda, da sem sedela križem rok (ker neko delo bi se pa vmes ja že našlo, kajne?!)... nisem, le ponovno me je življenje naučilo, naj ne verjamem ničemur, kar ni pisno črno-na-belem! Danes tudi botrom, ki ti dajejo štipendijo skozi študij, te pridno ujčkajo in pitajo, da boš na koncu pristal pri njih (in te hkrati morda naivno zavajajo s slepimi obljubami), ne gre zaupati več. Pa tudi veze danes niso to kar so nekoč bile. Jaz pravim, da me nekdo preizkuša, ker bi mi drugače prelepo šlo. Ok, potem pač igrajmo takšno igro... ampak brezposelna teta bo izgubila. Gremo stavit?! :)

ponedeljek, 14. marec 2011

(moja) vabila

Ne vem, če sem že kdaj omenila, ampak, če bi lahko izbirala sanjsko službo, bi bila samostojna podjetnica (itak) in imela svoj salon/atelje/delavnico in ustvarjala vse kar rada ustvarjam in za to mastno kar dobro služila. Kul, ne? :) Haha, sanje na stran...
No, ampak če bi res lahko to počela, potem bi zagotovo imela tudi ful kul mašino in tiskala vabila (in podobne tiskane zadeve...). V preteklih mesecih sem jih pogledala precej precej in kar ne morem se naveličat...

Na BellaFigura sem našla veliko izvirnih in preprostih vabil... všeč mi je še posebej to, da lahko vidiš kako izgleda ko je natisnjeno (oziroma ''vgravirano'' v papir) - prečudovito!




Minted pa je še nekoliko večja zadeva in zajema tiskovine za širši spekter priložnosti, kjer se prav tako lahko topiš ob vseh luškanih zadevicah.





Ker so mi všeč predvsem vintage, simple in hkrati elegantne zadeve, sem se odločila, da bova pa midva imela točno nekaj v tem stilu (seveda se je tudi moj dragi odločal z menoj...ampak jaz sem podala predlogo in on je rekel ja, saj veste, kako to gre). Nastale so te kjut kockaste zadevice (spodaj)... eno bom kar uokvirila in dala na steno, ker so mi tako všeč. Nalepke pa so mi še ostale in me ima, da bi jih kar vsepovsod polepila.


Zasluga za izdelavo gre kolegu Simonu, ki se resnično spozna na te stvari in ve kaj dela (jeeej, hvala Simon!) :). Sedaj sem ponosna, da imam tudi jaz tako lepa vabila, ne samo tisti, ki živijo v tujini in imajo oh in sploh vse lepše kot mi tu. Ha!

nedelja, 13. marec 2011

Lost time is never found

Projektki, kjer se več uspešnih, kreativnih in nadvse zanimivih babnic zbere na kupu, vedno prinesejo kaj izjemnega. Teta Bina si je očitno zadala en takšen projekt, poimenovan ''Lost time is never found'', ki izgleda, da je izpadel več kot izjemno! Njen nakit (ki ga pa ja zdaj že skoraj vsi poznamo - GO Teta Bina!) je predstavljala Mateja, punca z neverjetno energijo. Sodelovanje je po mojem mnenju prineslo čudovite fotke, dobro reklamo in estetski užitek.



(več fotk na FB strani Tete Bine)

Ličenje je opravila moja sestrica Ines (trikrat hura!:)), o kateri sem pisala nekaj časa nazaj, fotke pa so super izpadle izpod roke Nike Perne in Tete Bine by herself :).

Še več takih projektov prosim! Ni lepšega kot združevanje skupnih talentov in moči! Bravo punce!

sreda, 09. marec 2011

Zame, zate, za nas


Ja, saj vem, da je bil dan žena včeraj... ampak rožico sem dobila komaj ob koncu dneva in sem jo zato s sončkom obsijano poslikala komaj danes (emm, v ednini govorim zato, ker je to bila ena rožica, pa sem jo narezala, da jih je nastalo več). Majhne podarjene malenkosti ti polepšajo dan... kaj dan, teden! Še posebej, ko se ubadaš z osebnostno krizo, ki se ji reče brezposelnost (in osamljenost). O tem kdaj drugič...

Pa še ena lepa misel za nas ženskice:
''Women are meant to be loved, not to be understood!'' (Oscar Wilde)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...