O takšniih in drugačnih tematikah razmišljam nenehno. Vsak dan. Da bi jih zapisala, pa se zgodi le redko. Toda zdaj pa res... Pa kaj je s tem varanjem?! Zadnje čase se kar nenehno govori o tej temi. Pa ne vem ali želijo opozoriti na to perečo tematiko (jo posledično seveda zmanjšati) ali jo morebiti želijo celo potencirati in reklamirati kot 'saj ni nič takega, to danes že vsi počnejo'.
Najprej me preseneti popolnoma iskrena in bajdvej povedana izjava aktualnega moškega osebka (kakorkoli si to besedno zvezo človek razlaga), da je svojo dolgoletno bivšo punco prevaral po dveletni zvezi, nato sta bila še pet let par. Narazen nista šla zaradi prevare, ker deklica zanjo nikoli ni izvedela. Njemu ni pomenilo nič, bilo je le popolnoma brezvezno, zabavljaško in neizbežno sranje (ups).
Potem preberem še podatek ''...70.288 bralcev spletne strani MSNBC je povedalo, da se njihovi skoki čez plot končajo najkasneje v šestih mesecih. Kar polovica ljudi, ki so bili v ljubezenskem razmerju, ima v času zveze takšno ali drugačno avanturo.'' To pomeni, da vsak drug človek vara. Edina tolažba se mi zdi ta, da raziskava ni bila narejena na Slovencih, niti ne na Evropejcih (kot vedno raziskujejo na Američanih in na široko popularizirajo na ves svet), pa vseeno...
Potem poslušam še razlago, zakaj moški toliko prej podležejo skoku čez plot (ne trdim, da pogosteje). Moški to naredijo iz trenutne želje, strasti, radovednosti, pijanosti in zaradi akcije same in ni nujno, da tiči kakršnakoli globoka razlaga ali razlog v ozadju tega. Pač...se zgodi-brez, da bi bilo v razmerju kaj narobe in brez, da bi s to novo pridobitvijo karkoli želel. Medtem ko ženska to vedno naredi zaradi nečesar, kar tiči v ozadju. Ponavadi gre za posledico določenega vzroka. Nekaj v samem razmerju ne štima. Ali gre za pomanjkanje nevem česa že ali gre za 'sej mu bom že pokazala in vrnila milo-za-drago' ali pač karkoli podobnega. Velikokrat so zraven všteta tudi čustva. Torej sem poslušala pametne tudi o tem, da je ženska prevara potemtakem vedno hujša, ker vsebuje čustveno komponento, moški pa to naredijo le za brezveze in iz potrebe. Pa pridemo spet do možnosti neskončnega debatiranja...
Potem se tolažim tudi s tem, da je to aktivnost, ki se pač pojavlja od pojava človeka naprej, le da se je včasih bolje skrivala oz. se o njej ni toliko javno govorilo (Ali pač! Glede na sekanje glav zaradi prevare, morda tudi ne ravno...), danes pa se o njej odkrito on vsepovprek govori.
Toda ne vem...vseeno se mi zdi, da ljudje še vedno nosimo tisto prvenstveno željo po zvestobi in predanosti eni osebi (ali je to spet razmišljanje le naše monogamne kulture??). Ali sem samo jaz in meni podobni tega mnenja?? No, seveda posledično pridemo tudi do fenomena 'ljubosumje', ki ga pravzaprav lahko kar damo na isto vzporednico s skokom čez plot. Obstaja izključno zaradi straha, da ne bo nekdo ogrozil 'tvoje ljubeče lastnine' (pa ne bi zdaj opisovala ozadja ne vem kakšnih psiholoških fenomenov). Ampak se mi zdi, da ta debata ne spada zdaj v ta sklop...
Po vseh teh mojih razmišljanjih in neposrednih debat o tej tematiki, sem 'na koncu' za piko na i dobila priznanje prijatelja, da je v svojo deklico tako zaljubljen, da ji pušča tako svobodo, da bi le ostala z njim, da bi ji spregledal tudi skok čez plot (ampak potem bi moški moral biti zares dober ljubimec, da bi se splačalo). Ah jaa...
In seveda sem na koncu potem še bolj zmedena. Očitno se vrednote današnje 'mladine' okoli zvestobe korenito spreminjajo, jaz pa vztrajam pri svojem in se vsemu skupaj samo še čudim.
