Popotovalska pot me je tokrat končno vodila tudi južneje od Slovenije (pa da to ni Hrvaška) in moram reči, da mi nikakor ni bilo žal pogledati tudi teh ''nerazvitih, neaktualnih in nezahodnjaških'' dežel. Sarajevo in okolica sta name definitvno pustila veliko vtisov, tako pozitivnih kot šokantnih kot smešnih in zanimivih. Preden sem šla na pot, sem prebrala zanimivo reportažo na blogu kolega
Simona Koležnika in z zanimanjem sem čakala kako bom vso raznolikost dežele doživela tudi sama. Imela sem možnost in priložnost govoriti z mnogimi domačini, z ljudmi, ki so živeli zgodbe, ki jih lahko samo poslušaš ali bereš - vojno so začutili na lastni koži. In poslušati žive zgodbe, gledati luknje v hiši, kjer človek še dandanes živi, gledati ostanke oblek, fotografij, filmov iz tistega časa...preprosto ne moreš ostati nedotaknjen. Ampak seveda lahko poleg vsega žalostnega in tragičnega, kar dežela nosi s seboj, doživiš tudi veliko lepega. Moram reči, da sem nad kulinariko, kulturo in vsem pompom okoli hrane bila navdušena. Nad džezvami, kafo in burekom pa še posebej. Omemba, da imam balkanske hrane za kak mesec dovolj, verjetno pove vse.
Zanimivo je bilo videti gospoda, ki je oblikoval dno džezve, da na štedilniku ravno stoji. Glede na njegovo nastavljanje fotiču je poziranja verjetno že vajen in čeprav je gledal bolj čemerno, mislim, da mu je bilo precej všeč. Ljudje so tudi drugače izjemno prijazni, kar sami te povabijo v trgovinico, da lahko poslikaš kar ponujajo, prijazno te pozdravijo, tudi če nič ne kupiš, ti prijazno odzdravijo in se ti nasmejijo. Če vprašaš za pot, se ti vsak posveti in vrne nasmeh.
(Če se spomnite še kaj zgodovine iz srednje šole - ob začetku tega mostu na levi strani se je zgodil povod za 1. svetovno vojno, ko je Gavrilo Princip ubil kralja Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Mi je bil precej zanimiv trenutek, čeprav nisem ljubitelj zgodovine.)
Sarajevo se mi zdi še posebej mesto nasprotij in luškanih protislovij. Na eni strani popolnoma fancy nov dobesedno oh-in-sploh trgovski center v evropskem stilu (v Sloveniji takega nimamo!), na drugi strani pa ekstra starinski tramvaji, avtobusi in fičoti/jugoti na vsakem koraku.