Ta december se je pri nas začel nekako mirno, brez prevelike evforije, brez pretiranega veselja, bolj z željo, da bo novo leto čimprej tukaj. Človek obrača, življenje obrne, ali kako? Od nekaterih stvari in ljudi se je 'potrebno' posloviti in oditi v nove smeri, na nove poti. Včasih le dihamo (in predihavamo) in čakamo, da mine. In da lahko začnemo znova.
A vendarle, se v naši hiši letos pozna, da v njej prebiva tudi otrok. Poskušava ustvarjati svet, ki bo ustrezal njemu, bo zanj lep in hkrati varen. Zelo težko je narediti lepo, funkcionalno, varno in enostavno hkrati. Ustvarjam druge stvari kot sem jih včasih, nimam časa za finese in za svoje lepotne ideale, a zagotovo bo za to še čas. Najbolj pa si razbijava glavo s tem, kam postaviti božično drevesce in s čim ga okrasiti, da ne bo že prvi dan vse na tleh in ne na dreveščku. :) Zaenkrat še nismo prišli do rešitve.
Na začetku decembra smo razpostrli lepo girlando, ki je letos le za okras, drugo leto pa bo v žepkih tudi že kakšna vsebina. Za Miklavža sem naredila šopek parklovih vej v srebrni barvi, z dodati šipka. Pa daleč od tega, da bi si šibo moj sinko zaslužil...od vedno sem si želela narediti tak zimski okras, pa je vedno izvisel iz seznama.
Ati se je še posebej potrudil in za sinka zbil prelepo ptičjo hišico. Tudi te še pri nas do letos ni bilo in se mi zdi, da sva midva stokrat bolj navdušena kot ta mali (itak, saj bo poanto hišice razumel morda šele drugo leto:).
