Kuharija: Piščančji curry/kari

Bistvo dobrega kuhanja je po mojem mnenju izvirnost in dodatek nečesa svojstvenega jedi, ki je že poznana, klasična. Včasih se zgodi, da še nečesa nismo nikoli kuhali, iščemo recept in ker ne najdemo pravega, skombiniramo dva ali tri in nastane naš lasten recept. Vam je kaj znano? No, takšen je moj sistem kuhanja novih in nepoznanih jedi. Najdem dva, tri, pet receptov in pri vsakem mi je všeč kaj drugega. Začnem kombinirati, miksati, dodajati, odvzemati. Ni ravno tako čarobno kot se sliši, ker velikokrat nastane zvarek ali zmazek (ki ga vseeno pojemo), a potem ponavadi nad tisto jedjo obupam ali še vedno mrzlično iščem popolni recept. Imam kar nekaj jedi na tem spisku in večina me precej frustrira, ker si jih hkrati zelo želim poskusit, hkrati pa jih ne maram ali se jih bojim. Saj veste, tisti love-hate odnos. 

No, na tem seznamu je bil tudi piščančji curry (kari). Našla sem angleške recepte, slovenske, a pri vsakem mi je nekaj manjkalo/ni bilo všeč. Velikokrat sem ga tudi že kuhala, a je bil vsakič drugačen. Tokrat pa sem se razjezila in želela narediti svojo verzijo, da ne bom res vsakič iskala recept, ki prekaša prejšnjega. In res, tokrat se je izkazal za najboljšega doslej. Jupii. Ena jed iz seznama 'misija nemogoče' se je črtala. In seveda vam zaupam, kaj sem naumila in kaj se je izkazalo za nam najbolj všečen piščančji kari do zdaj.

Sestavine (2-3 osebe):

*dve polovici piščančjih prsi

*1 velika čebula

*3 stroki česna

*2 žlički mešanice začimb curry

*1 žlička kurkume

*1/2 žličke mlete rdeče paprike

*1/2 žličke mlete kumine

*1 majhen kos svežega ingverja (pol palca

*1 svež/posušen čil

*sol

*poper

*2 žlici paradižnikove mezge

*2 žlici nasekljanega peteršilja 

*200-250ml sladke smetane

*basmati riž

 Čebulo in meso narežemo na majhne koščke. Ingver olupimo in nastrgamo ali narežemo na čim manjše koščke. Riž skuhamo posebej in ga hranimo na toplem. V posebni posodici zmešamo vse začimbe (razen česna, mezge in peteršilja). Začimbno mešanico vtremo v koščke piščanca in pustimo na strani. Medtem na olju prepražimo in podušimo čebulo. Ko že lepo postekleni, vanjo iztisnemo še česen in dodamo paradižnikovo mezgo. Dodamo marinirano meso. Malo mešamo, da se kaj ne prismodi, lahko pa dodamo čisto malo vode (da ni presuho) in dušimo okrog 10-15 minut (ne vem, nisem gledala na uro :). Po potrebi lahko dodamo še malo vode, vendar ne preveč, ker na koncu ne sme biti veliko omake, ampak mora biti vse skupaj bolj gosto. Ko je piščanec skuhan in vse začimbe lepo spojene, dodamo še tekočo sladko smetano. Poskusimo in dodamo, če nam še kaj manjka (sol, čili, kurkuma, ...). Čisto na koncu dodamo še nasekljan peteršilj. Polijemo po rižu.

Kot rečeno, sem delala že različne verzije: brez čilija, s pekočo rdečo papriko, z veliko več curry praha, z mlekom namesto smetane, brez paradižnikove mezge. Vsaka verzija zase je dobra, vendar ta je bila zmagovalna. Ravno dovolj čilija, da je zapeklo, a ni bilo ubijalsko (za 'pekoče začetnike' predlagam le malo čilija, ker zna biti s celim čilijem prehudo), ravno dovolj gosto, ravno dovolj vseh začimb, ravno dovolj paradižnikovega pridiha. Odlično v glavnem. Svež ali posušen čili da boljši okus kot čili v prahu, svež ingver da boljši okus kot ingver v prahu (to je verjetno dokaj logično) - kar se je izkazalo ravno pri tokratni verziji. 

Pa še slika, kjer se kadi iz krožnika - mljask, mljask.

Vabilo za prvi rojstni dan

Zadnje čase veliko časa namenim za ustvarjanje z mojim sinkom oz. bolj natančno, za ustvarjanje stvari, ki so namenjeni njemu. Potrudim se narediti kakšno domačo igračo (tudi ati je v veliko pomoč :) in ko mi bo uspelo zbrati vse fotke, morda celo pokažem, kaj smo ustvarili. Hja, drugače pa bo drug teden že eno leto odkar sem mamica. In sedaj non-stop govorim stavek naših tet in starih mam - 'le kam gre ta čas?' Vsak teden se čudim pameti mojega sinka in kako je vsak teden večji in se spreminja v pravega fantka. Na to, da bom morala v službo in se odlepiti od njega, kar nočem misliti. Preden pa se bo to zgodilo, nas čaka še ena čudovita stvar - praznovanje njegovega  prvega rojstnega dne! 

Že dva tedna razmišljam, kakšno torto bom spekla, da bi jo tudi malček lahko jedel, kako bom okrasila prostor, kaj bom 'kuhala', ... Nimam še dodelanih detajlov, tako da bo pester teden. Treba pa je bilo narediti tudi vabila. Najprej sem jih mislila natisniti, potem pa se mi je zatožilo po pravem ročnem ustvarjanju in sem jih na hitro skicirala in narisala. To se sicer nikoli ne zgodi, da bi jaz risala, ampak za ta namen so bile moje (otroške) risbice kar ok. :) 

Drugo leto pa upam, da jih bova že delala skupaj. Bodo malo bolj izvirne verjetno. Ali pa vsaj bolj unikatne. :) Uspelo mi je namočiti malčkov prst v modro barvo, da se je podpisal, čeprav me je gledal zelo začudeno, kaj le to počnem. Na polovici se je že naveličak in želel s pobarvanim prstom pobegniti iz naročja. Res smešen moment. Drugo leto bo ustvarjanje vabil zagotovo zabavno. :)

365: Januar

Moj prvi mesec v projektu 365 je mimo. Uf, mi je le nekako uspelo. Sliši se zelo enostavno, vendar ni čisto najbolj preprosto. Sem mislila, da bo vsak dan nastala čudovita slikica in na koncu čudovit kolažek, toda velikokrat s fotografijo dneva nikakor nisem bila zadovoljna. Zunaj oblačno, cel dan hodiš naokrog in nimaš zraven fotoaparata ali si celo cel dan doma in si brez novih idej, v naravi ni nobenih večjih zanimivih objektov, itd. Vezan si tudi na besede, za katere se ti včasih ne sanja kako bi jih povezal z vsakdanjikom. Še vedno sem motivirana, predvsem pri boljši izbiri vsebine fotk, pa tudi kvalitete. Če vas zanima, me najdete na flickru in pinterestu. Pa lep februar ;).