Božič etc.

Pa je minilo. Božič namreč. Čudovito. Fotoaparat je stal zraven in tako zelo želel ovekovečiti vse radosti, pa je na koncu vse drugo bilo bolj pomembno. In prav je tako. Smeh, pogovori, darila, hrana in svečke so krasili prejšnja dva dneva in neizmerno sem uživala.

Torbičke so tiste, ki sem jih šivala te decembrske dni in jih podarjala v dar.
Nekaj mi je ratalo, kolikor mi je za popolno začetnico pač lahko,
imam pa že ideje za nove podvige in upam, da se jih kmalu lotim.

To so moje čestitke, ki sem se jih lotila izdelovati na predbožični večer, idejo sem kajpada ukradla pri Pepermintu (hvalabogu za njene ideje, hihi). Žal jih letos ne bo dobilo toliko ljudi kot sem jih želela imeti v obsegu, pa vendarle...vesela sem, da nisem popolnoma prekinila tradicije.

Makaronasti srebrni angelčki, ki se jih nobeno leto ne morem nagledati (niso moja umetnija).
Obešam jih po celi smrekici, letos pa sem jih postavila tudi na stojalo za kekse in spodaj zložila še svoje čokoladno kokosove pinacolada kuglice (aka bivše rumove kroglice), ki sem jih posadila v super lepe mini papirčke, ki sem jih predčasno dobila v dar.

Na kaminu so se poleg neštetih voščilnic grele pomarančne lupinice...

...na mizi pa bohotili rožič in orehi, ki čakajo, da se jih pridno pospravi.

In ja, pri nas je Božiček prav zares hodil in tudi snežilo je, hihihihi
(tudi pri 15ih stopinjah je mogoče, če imamo domišlijo, kajneda?!).

Kuharija: Punč

Zelo zanimiv način prikaza recepta...

...za tole poslastico...

Če vas zanima več, opis recepta najdete na Design*Sponge-u.

Lučka sreče

Zadnje čase se izgubljam v vsem lepem, kar me obdaja. Navdušuje me december, kupovanje daril, celo hoja po snegu. Navdušujejo me vaši blogi, kjer si vsak dan ogledam kako kipijo ideje o vsem mogočem.

Sama pa sem zadnje čase povsem brez idej. No, vsaj ponekod. Voščilnice so letos poraz na polni črti. Nametala sem ves material na mizo, izdelala dve voščilnici, se razjokala in nehala. Bila sem hujša kot otrok. In tako sem prekinila dolgoletno tradicijo. Žalostno.

Očitno sem vse ideje porabila prav pri izdelovanju daril, ki so pa po dolgem času spet hand made (vsaj en del). Pohvalno zame, sem zadovoljna. Vendar čakam še na upgrade svojih idej.

Ideje mi manjkajo tudi pri vprašanju kaj si želim za božič. Seveda so se mi odgovori utrnili danes, ko so zagotovo že vsi namenili neko pozornost zame. Sestri pa sem kar zjutraj na zelenem malem listku pustila željo o skromnem darilu v barvi fuksije. In glede na to, da me je klicala iz trgovine, če drži ta pravo stvar v rokah, je koza sita in vok cel :). Vsi srečni. Da pa si želim tudi malce večjih tehnoloških potrebščin kot so računalnik, mobitel in fotič, je verjetno pohlepno govoriti ob božiču. Prva dva bi sicer že nujno rabila, ker ne veš kateri crkuje bolj in pogosteje, ta tretjega si želim iz čiste želje po boljšem. Po boljših fotkah. Bo, ko našparam.

Služba in 8urni delavnik me izčrpavata oh in nasploh dosti (in ne, diplomirala še nisem). Vse aktivnosti se po peti uri popoldan zame končajo, ker ne zmorem nič. Prehrambeni ritem se je ustavil tam nekje pri treh čudnih obrokih na dan, da živim še samo za vikende, je tudi žalostno. Čakam, da preidem v ta super zahodnjaški ritem dela. Bljak. Ko bom imela otroke, bom zagotovo tečna in zaspana večino dni.

In sedaj izgleda, da sem veselo tečna že ves december. Eh, kje pa! Kljub vsem tem mislim, se še vseeno čudim vsakodnevnemu zagonu, optimizmu in željam za prihodnost. Čudim se, da sem lahko iz tedna v teden bolj zaljubljena, čeprav bi naj po prvih mesecih izginilo tisto puhteče. Toda jaz še kar cvetim in se topim. Vse to me poganja in osrečuje, čisto zares. Tukaj idej ne zmanjka :).

Mislila sem napisati le par vrstic pa je nastal cel spis. Brrrr. Imejte lep božič, nastiskajte se, pridno najejte in super nasmejte. Le to je pomembno.

fotki tukaj

Božični zaslon

Če še nimate urejenega zimsko, božično prazničnega ozadja na zaslonu vašega računalnika, to storite kar se da hitro.
Ker je luškano, posebno in sladko. Pa tudi, če samo za nekaj dni. Naj zasije tudi računalnik, če je že skoz ob nas ;)

Want some?

Malo se mi lušta sladkega. Da bi pekla....ustvarjala...

...lušta se mi tud telih ;) Ampak se mi jih zagotovo ne bi dalo delat.

Danes je bil moj prvi šivalni dan.
Ponosna sem na narejeno, čeprav sem večinoma le vadila, in en izdelek naredila na četrt.
Drug teden nadaljujem in komaj čakam na prvi izdelek!

ps: A je sploh kdo opazil, da so drugi kolački sešiti in ne spečeni?! ;P

Poletne počitnice (Sardinija, 2009)

Evo me, evo me! Končno se javljam. Čeprav sem že dober teden doma iz relax ''poletnih'' počitnic (ki jih tako imenujem samo zato, ker poleti nisem bila na morju), sem tako polno zaposlena s kar dvema študentskima službama, da nimam časa niti jesti ali spati, kaj šele se popolnoma posvetiti svojemu majhnemu blogu ( :( ). Ampak uspelo mi je. Urediti fotkice, narediti par ljubkih kolažkov in pospraviti spominčke.

(naše enotedensko domovanje) :)

Tokrat me je popotovanje vodilo na Sardinijo, natančneje v glavno mesto Cagliari. Kraj smo si s prijateljicami izbrale po čistem naključju, cene letalskih kart so sicer močno botrovale naši izbiri...in tako smo se pač znašle tam, ne vedoč kaj sploh tam je, česa ni, kam lahko gremo in kaj lahko vidimo. Marsikaj nas je presenetilo, marsikaj razburilo. Cagliari je (bi jaz rekla) kar dvakrat večji od Ljubljane, center zelo luškan, poln zgodovinskih ostankov, mini uličic speljanih v breg, natrpanih z avtomobili in s čudovitim razgledom, ko prideš na vrh. Trgovin za šoping proti pričakovanju več kot dovolj, restavracij in kavarnic več kot premalo (oz. nič, če mene vprašaš). Na avtobusu se lahko švercaš (rada zganjam tako ilegalo kdaj pa kdaj), med 13h in 17h pa v centru nimaš kaj za počet (kot verjetno v večjem delu Italije ne). Tri dni je dovolj za takšno mestece, ker bolj kot Cagliari na Sardiniji seveda navdušujejo plaže. Kilometri in kilometri le teh. Palme, flamingi, galebi, ovce in male barke. Čudovito. Dopust tukaj mora biti fenomalno prečudovit (pravijo, da je maja in septembra najlepše), še bolj, če se greš kakšno camp ali road trip varianto, ker hotelov namreč ni videti nikjer (vsaj tistih, ki se šopirijo na sami plaži, ne). Narava izven mest je noro lepa, voda prav tako omamnih barv. V vodi sem namočila le noge, ker je žal bilo tam spomladansko (z jesenskimi temperaturami) vreme. Ampak je bilo vseeno lepo čutiti morski zrak v nosnicah in v pesku iskati školjke. 

(nasad oljk)

Še malo živalkih utrinkov...

In utrinkov s plaže...

Končno poletne počitnice

Odhajam.
Za dober teden.
Na malo toplejši sonček kot je doma,
na še malo več ležanja kot ga premorem doma,
na še malo počitnic,
na še nekaj novih fotk
in na še več druženja s prijateljicami.
Super bo, vem.
Pa brez zamere.
Včasih se je treba spočit za naprej in nazaj :)

Dobro delo dobro dene

Danes mi srce igra. Končno smo zaključili obširen in humanitarno naravnan projekt ter razveselili srčeca. Več kot tisoč everčkov in velik darilni paket je odšel družinici. Štirim majhnim otrokom, ki so kukali izza vrat otroške sobe in oči so izžarevale srečo. Slišati iskren hvala in imeti občutek, da bo nekdo zaradi tebe imel lepše praznike in toplejši dom...ne morem povedati kako toplo pri srcu mi je zaradi tega. Bilo je vredno truda.

Štumfki

Sonček še kar pridno sije. Ravno zato še ni čisto čas za tiste zimske cotke, ki sem jih dobra dva tedna nazaj že potegnila iz podstrešja. Ok, torej je še vedno čas za štumfke. Jeeej. To, da jih obožujem, verjetno že marsikdo ve. To, da jih redkokdaj oblečem, tudi. (čeprav se zadnje čase trudim in oblečem vsaj enkrat tedensko). Včasih, ko ni fotomodela in razloga za fotoshooting, svoje štumfke nahecaš, da pozirajo zate.

A kdo ugane kateri so moji najljubši? :)