torek, 22. december 2009

Lučka sreče


Zadnje čase se izgubljam v vsem lepem, kar me obdaja. Navdušuje me december, kupovanje daril, celo hoja po snegu. Navdušujejo me vaši blogi, kjer si vsak dan ogledam kako kipijo ideje o vsem mogočem.

Sama pa sem zadnje čase povsem brez idej. No, vsaj ponekod. Voščilnice so letos poraz na polni črti. Nametala sem ves material na mizo, izdelala dve voščilnici, se razjokala in nehala. Bila sem hujša kot otrok. In tako sem prekinila dolgoletno tradicijo. Žalostno.

Očitno sem vse ideje porabila prav pri izdelovanju daril, ki so pa po dolgem času spet hand made (vsaj en del). Pohvalno zame, sem zadovoljna. Vendar čakam še na upgrade svojih idej.

Ideje mi manjkajo tudi pri vprašanju kaj si želim za božič. Seveda so se mi odgovori utrnili danes, ko so zagotovo že vsi namenili neko pozornost zame. Sestri pa sem kar zjutraj na zelenem malem listku pustila željo o skromnem darilu v barvi fuksije. In glede na to, da me je klicala iz trgovine, če drži ta pravo stvar v rokah, je koza sita in vok cel :). Vsi srečni. Da pa si želim tudi malce večjih tehnoloških potrebščin kot so računalnik, mobitel in fotič, je verjetno pohlepno govoriti ob božiču. Prva dva bi sicer že nujno rabila, ker ne veš kateri crkuje bolj in pogosteje, ta tretjega si želim iz čiste želje po boljšem. Po boljših fotkah. Bo, ko našparam.

Služba in 8urni delavnik me izčrpavata oh in nasploh dosti (in ne, diplomirala še nisem). Vse aktivnosti se po peti uri popoldan zame končajo, ker ne zmorem nič. Prehrambeni ritem se je ustavil tam nekje pri treh čudnih obrokih na dan, da živim še samo za vikende, je tudi žalostno. Čakam, da preidem v ta super zahodnjaški ritem dela. Bljak. Ko bom imela otroke, bom zagotovo tečna in zaspana večino dni.

In sedaj izgleda, da sem veselo tečna že ves december. Eh, kje pa! Kljub vsem tem mislim, se še vseeno čudim vsakodnevnemu zagonu, optimizmu in željam za prihodnost. Čudim se, da sem lahko iz tedna v teden bolj zaljubljena, čeprav bi naj po prvih mesecih izginilo tisto puhteče. Toda jaz še kar cvetim in se topim. Vse to me poganja in osrečuje, čisto zares. Tukaj idej ne zmanjka :).

Mislila sem napisati le par vrstic pa je nastal cel spis. Brrrr. Imejte lep božič, nastiskajte se, pridno najejte in super nasmejte. Le to je pomembno.

fotki tukaj

3 komentarji:

Nihljaj pravi ...

Kako si pa to dobro zapisala :) Zelo realno, zelo kul. Aja, zaljubljenost ne mine niti po več letih ;) Uživaj tudi ti, spočij se!

Spela pravi ...

Zanimiv zapis :) Pa se ni veliko za sekirat...vse še bo in fino nam bo :)

Sej veš kako pravijo...treba je živet v sedanjosti...v tem trenutku in ga izkoristit najbolje :)

P.S. Jaz sem pa vsako leto takle čas najbolj jezim, ko si nakopljem na glavo preveč dela, pa mi zmanja časa na koncu in sem cela tečna :D

Julie pravi ...

@Nihljaj: To pa je lepo za slišat! ;)
@Špela: Sej se v bistvu ne sekiram dosti, tako morda samo zgleda ;) Sicer pa ne morem dosti iz svoje kože, ker preveč rada planiram. Tako da sem v sedanjosti vedno srečna zaradi prihodnosti, ki prihaja ;) In ja, ta moj post je posledica ravno tega, da nimam dovolj časa, ker si tud jaz decembra nakopljem dela preko glave. Ah, pa tako že mora bit očitno... ;)

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...