Nimam časa. Ta besedna zveza je zadnje čase kar pogosto prisotna pri meni. Čeprav sem z diplomo pri koncu, s selitvijo pri kraju in še vedno v absolventskem stažu. Ampak ok, dela ne zmanjka. Zdi se mi, da prekipevam, čeprav so vse to sladke skrbi in pozitivni izidi življenja. Sedaj sem živi dokaz, da tudi pozitivni stres obstaja in definitvno deluje. Hja, nimam časa. Niti za lastne interese, niti za blog, niti za duševni mir. Nekaj se ga je vseeno našlo (časa, ne miru) okrog praznikov in na hitro sva skočila do sosednje Madžarske (ki je pri sosednjih blogerkah baje zelo popularna zadnje čase, hihi). Blatno jezero je bilo v tem letnem času spokojno mirno in meni zelo všečno, poleti pa si ''počitka'' tam ne znam predstavljat.
Budimpešta pa zanimiva, kaj naj rečem. Dežela nasprotij bi jaz rekla. Tokrat smo si jo ogledali z bolj ''življenjske'' plati, drugič morda še bolj iz turistične. Še se bomo vrnili. Zaradi trgovine Nespresso, poceni čajčkov in sesalcev, T.G.I Fridays in zaradi impresivne kavarne v Alexandra BookShopu-u.
Sprehajanje ob Donavi
Pogled na parlament v Budimpešti
(komaj sedaj sem izvedela, da ga je želel kupiti slavni Freddie Mercury...
hmm, bil bi lep ''domek'' ja...)
2 komentarja:
Hmm ... Iz tvojih slik vedno izgleda vse čarobno :)
FINO! :)
Tenksič ;)
Objavite komentar