Zbujam se v dolgočasna in hkrati nervozna jutra. Čas se mi hkrati vleče, hkrati pa brzi kot strela. Ukvarjam se z osebnim projektom imenovanim poroka in z osebnim projektom, ki nima zveze s poroko. Ali pa le navidezno... To kar pripravljam, upam, da bo kmalu izšlo na plano, a rabim še nekaj časa, idej in denarcev. Moji lasje so po parih letih spet presegli mejo 'do brade' in sedaj mi gre po glavi samo še to, kam jih bom dala. Lase namreč. Hkrati mi grejo na živce tudi nohti, ki jih barvam v barve, da se ne vidi, kako ubogi so. Upam, da bo konec junija lepše vreme kot je v začetku junija. Držite pesti, prosim.
1 komentar:
Vsi si tega želimo, čeprav ni lepšega trenutka kot ta ko po dežju posije sonce. In za to pa rabiš dež :)
Na mojem blogu sem razkazala malo tvojo/mojo broško. Moram še kakšen stajling z njo poslikati.
Objavite komentar