Paris je t'aime

V Pariz se pač človek zaljubi vedno znova. Nekaj se zmeraj najde, kar te očara. Mogoče ti je kasneje žal, da si se po velemestu vozil z avtom, ampak tudi enourno stanje na ena-in-istem-mestu pusti svoj pečat. Za naslednjič imam v načrtu Pariz s petdnevnim pohajkovanjem po muzejih in galerijah. Enkrat v prihodnosti, čez n-let.

In kaj je bolj čarobnega kot Pariz ponoči?

Champagne

Velikokrat slišiš ljudi reči: ''Ne, hvala, jaz pa ne bom. Ne pijem šampanjca.'' Sama sem pogosto izjavila kaj takega, predvsem zato, ker nisem prenesla kislosti naše radgonske penine. In potem te čez nekaj let, ko si pač že prepričan v to, da šampanjca pa ja ne piješ, doletita dve novi spoznanji. Prvo je to, da to, kar si do zdaj imel za šampanjec, to sploh ni šampanjec, in da boš od zdaj naprej bolj previden z zgoraj omenjenim stavkom. Drugo pa je to, da naša radgonska namreč ni šampanjec, ampal le penina, ki vsebuje tri različne vrste vina. Nikoli v svojem življenju draga radgonska niti ne more postati šampanjec, ker njeno grozdje ne zori na tleh pokrajine Champagne v Franciji (samo vinom pridelanim v tej pokrajini uradno lahko rečemo šampanjec!). In s tem mojim spoznanjem na enem od garden-partyov, ki si jih s prijatelji prirejamo, se je začela zgodba o spoznavanju šampanjcev. Ok, pa poskusimo.

Pot nas je vodila skozi čudovito, majhno, s kamnitimi hiškami posejano mestece Epernay (prestolnico šampanjca), preko znanega vinorodnega kraja Reims do velečastnega Pariza (ki je že zgodba zase).

In tako smo se sprehajali po kleteh veleznanih šampanjskih hiš, ki pridelajo tudi do 40 milijonov steklenic letno (od vsega šampanjskega izkupička ga 70% spijejo Francozi sami!!!), ki imajo v svojih kleteh šampanjce od npr. leta 1947, ki imajo sprejemne sobane, kjer je šampanjec pil sam Napoleon (in v kateri smo ga imeli čast piti tudi mi!), in še in še. Šampanjec ti pokaže svet elegance, finoče, čutnosti, truda, kulture. Je nekaj, kar je zanimivo doživeti. Začneš drugače gledati na kulturo pitja, pridelovanja grozdja, vsega kar stoji v ozadju, da nastane tako zanimiva pijača kot je šampanjec. 

Zanimivost je tudi ta, da ima naša radgonska vsiljeno dodane mehurčke, pravi šampanjec pa je dvakrat vreto vino in zato mehurčki nastanejo sami ter so mnogo bolj gladki in elegantni.

Ste morda videli Scarlet Johanson v njihovi najnovejši kampanji? 

Moet je šampanjec, ki krasi Holywood in vse prireditve povezane z njim. Sam ''šefe'' pa je Louis Vuiton. :)

Ko se sprehajaš med policami ti je vroče tako od lepih embalaž kot tudi od cen...

 

Ulice Epernaya...

če bi komu povedala, da smo se ob 20h popolnoma sami sprehajali po idilični ulici okrašenimi z vilami, 

mi nihče ne bi verjel, kajne?!

France again

foto

It's time for France, Champagne and Paris!

Pot me malo več kot po enem letu spet vodi v Francijo, katere se res ne moreš zasititi. Tokrat me čaka raziskovanje pokrajine šampanjca, obisk kleti in delanje pametnega izraza, kako dosti vem o tej pijači z mehurčki. Ampak kakršnegakoli izobraževanja ni nikoli preveč. In Paris bo po osmih letih prav fino pasal!

Vse (lepo) se enkrat konča

Maribor, moj Maribor. Vsemu lepemu pride enkrat kraj, pravijo. Pa je očitno že tako. Odhajam iz prestolnice, poslavljam se od študentskega življenja. Na čase mi je hudo, na čase se veselim novega koraka. Upam, da se s povečanjem prostega časa čez poletje, poveča tudi moja ustvarjalnost in da mi ne bo preveč dolgčas (tega se namreč najbolj bojim). Čeprav mi tudi malo športa ne bi škodilo, pa temeljitega čiščenja vseh zalog zvezkov, učbenikov, mini-krilc, morskih spominkov in neuporabnega make-upa, tudi ne. Mislim, da je to poletje pravi čas za nove začetke in sveže police.

Še vedno pod vtisom

...poroke!

...velike malenkosti, belina, solzice, rožice...

...in mahjne zahvale.

Res simpatično.

Bela

Veliko sanjam o beli.
Deluje mi graciozno, romantično, mirno, domače, sveže, toplo, polno upanja.
Bela.
Zdaj mi deluje lepo tudi kot ime. :)
Mogoče sem že čudna...ali pa samo vzhičena.
foto

Wedding coctail dresses

Drug teden me čaka poroka! Jeeeej. Ne lastna ;). In največji izziv zadnjih dveh tednov mi je bil nakup oblek-ce. Če ne bi imela sreče, da sem celo dve našla v prečudovitem outletu v Miamiju, bi si verjetno kakšno nabavila kar preko ModCloth-a. Kar takoj sem se zaljubila v mnooogooo oblekc, ki tudi niso tako zelo drage. Ampak ker so po lepoti kar blizu mojima, se ne bom preveč sekirala. ;) Upam pa, da v prihodnosti nabavim kakšno od tukaj. Mljask. 

(zraven spadajo seveda še obvezne petke, torbička, kakšni mini uhančki, bleščeča ura, svetleč make-up in voila...I love weddings!)

A bi imele katero od teh?