Luciferjev efekt

Zadnje tedne nisem delala drugega kot se obštudijsko izobraževala, organizirala, pripravljala dogodke, jih vodila, telefonirala, emailala, sestankovala in bila na trnih. Veliko sem se namučila, ogromno pridobila in še več naučila. Zdaj sem srečna. Bilo je fino.

Dva tedna nazaj, 28.9.2009, sem imela čast videti enega najbolj slavnih še živečih in popularnih socialnih psihologov, Philipa Zimbarda. V Zagrebu je predstavljal svojo najnovejšo knjigo The Lucifer effect: Evil in action. Če gospoda ne poznate, naj vas spomnim na njegov 'Stanford prison experiment', ki ste se ga zagotovo učili v srednji šoli pri psihologiji (če ne, si ga oglejte na spletni strani).
V eni besedi lahko strnem celotno dogajanje tega predavanje: NORO! Človek je res izjemen govorec, predavatelj, katerega besede požiraš in se čudiš kako dobro razlago ima.


Velik del predavanja je namenil tudi incidentu v zaporu Abu Ghraib v Iraku, kjer se je (če se še spomnite iz medijev) leta 2004 zgodilo veliko mučenje in izživljanje ameriških vojakov nad iraškimi zaporniki. V javnost so prišle grozne in zastrašujoče fotografije mučenih zapornikov in nasmejanih obrazov ameriških vojakov, ki so ob tem uživali. Če te zanima še kaj več si lahko prebereš tukaj in tukaj.
Pričujoča knjiga govori torej o dobrem in zlu (tudi o pojavih v obeh zaporih), o tem, kako dober človek zlahka in nezavedno postane zloben. Koliko se je dalo, sem zapisala par zanimivih misli, ki vam jih ponujam tukaj:

• Ljudje nismo rojeni kot dobri ali zli...vendar smo rojeni z možgansko zmožnostjo, da eno od tega postanemo.
• Dobro & zlo = jing & jang človeške narave, vedno sta bila prisotna in vedno bosta
  
• Pri situaciji, ki se je zgodila v zaporu Abu Ghraib se je treba vprašati KAJ je odgovorno? in ne KDO je odgovoren?! Gre namreč za to, kakšna situacija je za vsem tem, ne kdo! Sistem je tisti, ki ljudem dovoljuje, da so zlobni. Ne gre za predispozicijo, ki jo človek nosi v sebi (da se torej rodi kot zloben) ali situacijo, ampak za sistem, ki dovoljuje politično, ekonomsko in legalno moč za ustvarjanje zla. Večinoma dobri in zdravi ljudje ('good apples)' so postavljeni v 'bolno' okolje ('bad barrel').
  
• Treba je torej spremeniti socialen vpliv sistema, ne pa posameznika!
• Tudi uniforma je tista, ki pripomore k ustvarjanju zla: kar 90% kultur, ki v bitkah spreminjajo svoj izgled, lažje in več ljudi ubijejo, kot tiste kulture, ki videza ne spreminjajo.
• Dobri ljudje postanejo zlobni takrat, ko dehumanizirajo žrtve. ''Pretvorijo'' jih v ''živali''. S tem moralno opravičijo svoje kruto dejanje.
  
• Razumeti ne pomeni opravičevati. Psihologija ne opravičuje teh dejanj, jih samo razlaga. Če bi jih opravičevala, bi se imenovala ''excusiology''.
• Knjiga Luciferjev efekt je zgodba o nas.

Da bi si vsaj malo predstavljali kako zabaven, kljub tako resni temi, je ta gospo Ziimbardo, si lahko ogledate ta super zabaven filmček o njem :).

Tudi sama sem imela veliko čast se slikat z njim. Trikrat hura zame :) :P

Kako si?

Če še niste slišali za projekt Kako si?, ki ga pripravlja Društvo študentov psihologije Slovenije, je zdaj pravi čas, da končno prisluhnete. Gre za enotedenski projekt, ki ga ob dnevu duševnega zdravja 10. oktobra od leta 2008 pripravljamo v omenjenem društvu. Letos se je projekt pripravljal tudi skupaj s ŠOU v Ljubljani in zato razširil svoja obzorja in razsežnosti.
V lanskem letu je bil cilj osveščanje mladih o tem, kako lahko sami poskrbijo za svoje duševno zdravje, kakor tudi o tem, kje lahko pri tem poiščejo pomoč (na zgornjem linku je prisoten iskalnik, kjer lahko poiščete pomoč po inštitucijah), letos pa smo se zaradi trenutnega dogajanja po svetu in v družbi odločili projekt navezati na stanje negotovosti, tako znotraj človeka kot zunaj njega v širši okolici.
Sicer je projekt že v polnem teku, delavnice so navduševale, predavanja bila kvalitetna, darilca pa neverjetno simpatična. Da pa je projekt pridobil na še večji veljavnosti, naj ponosno omenim še dobrodelni srečelov, katerega se je ekipa lotila. Ves prejet denar bo šel namreš v humanitarne namene-za zdravstveno oskrbo bolne deklice, ki prihaja iz družine s štirimi otroki in mamico samohranilko. Nagrade so bile čudovite (od potovanja v Benetke, do jezikovnih tečajev, knjig, aktovk, igrač, majic, manikirnih setov, bonov za frizerja, in še in še), ljudje pa navdušeni.

S takšnimi simpatičnimi majčkami (spredaj piše Kako si?) smo skakali tudi na Prešernovem trgu v torek in sredo in delili te simpatično mini sladke čokoladke. Če ste nas zamudili in bi vseeno radi dobili te majhne dobrote ali kupili srečko in naredili dobro delo, nas še vedno lahko najdete na stojnici v avli Filozofske fakultete ali v soboto na Prešernovem trgu. Majčke bomo tudi prodajali, skupaj z našo revijo Panika. Super poučna in koristna zadeva za vse, ki date vsaj malo na svoje duševno zdravje in psihično blagostanje ;).

Tukaj je tudi antistresna žogica,
ki poskrbi tudi za kakšno okrepitev mišic več...

...ali pa spalni trakec,
ki še kako dobro pride na potovanjih ali
ko cimer pozno v noč sveti z lučjo.

Več fotografij, informacij o dogodkih, koristnih prispevkov in zloženk pa kot rečeno najdete na www.kakosi.si.

Morda v opombo, da se danes v Kinoteki ob 15h odvija ameriški film Garden State, ob 19h nas pa na FDV-u čaka super zanimiva in ekskluzivna okrogla miza o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, natančneje pa nam bodo gostje predstavili Certifikat družini prijazno podjetje.
Drugega kot Vljudno vabljeni, težko še rečem. :)

Art therapy

V roku enega meseca sem kar dvakrat bila na art terapiji. Čeprav je bilo vse skupaj zgolj v sprostitvene namene, je stvar zanimiva tudi edukativno. Hočeš nočeš, se moraš poglobit vase in potem kar nekaj nastane. V Arlesu so za nas skrbeli psihologi iz Profaca in bilo je res zanimivo, francosko, umetniško doživetje. Lepa izkušnja, ki dobro dene tudi tistim, ki nimajo niti malo nadarjenosti za slikanje in tiste, ki mislijo, da ne premorejo ustvarjalnosti... pri navodilu: Nariši 'Kotiček svojega otroštva' (corner of your childhood) se ustvarjalnost namreč porodi kar sama od sebe ;)

Odlomek iz mojega otroškega kotička...

Vonj

Lahko bi kar rekla, da je voh moje najljubše čutilo, ampak bi to potem bilo nekako diskriminatorno proti drugim čutilom, tako da tega ne bom trdila. Vsekakor pa ga imam rada in mu pripisujem velik pomen. In sem nadvse zadovoljna, ko naletim na nove informacije, ki mi o vohalnih zadevah povejo kaj več.
Včasih se je prav zadovoljujoče izobraževati kar tako, ker ti paše. Ja, moj fax mi očitno že res škodi včasih malo. Ampak ne morem si pomagat…včasih se mi pač ne da učit (še posebej ko bi se mogla) in pol me zanima sto drugih stvari.
Na Kvarkadabri sem našla ful dober video o predavanju o kemiji vonja in dejansko o nastajanju parfumov. Govori tudi o Jean-Baptiste Grenouillu iz filma Parfum.
In ja,ful dosti zanimivih stvari sem zvedla…Če sem vam ne da gledat enournega videa, nekaj zanimivosti:

• ... kot na primer to da lahko ekstrahiramo tudi človeški vonj (me res zanima kakšen bi bil vonj po meni:)). Vonj dandanes dobijo že s tem, da se z neko napravo (si niti sploh ne znam predstavljat kako bi naj zgledala) samo približajo tisti stvari od katere želijo vonj.In ga potem dobijo. (hm…verjetno gre za zapleten postopekha?!)
• … da je mošusov jelen tisti iz katerega so pridobivali vonj mošusa (ki je dolgo veljal za zelo cenjen vonj). Le-tega je jelenček nosil v svoji žlezi (ki je btw žleza pri njegovi zadnjični odprtini) in je zaradi tega v prejšnjem stoletju bil na robu izumrtja. Danes to delajo s postopki, ko jelena ne rabijo ubit, ravno zaradi teh raznoraznih naprav (ista finta kot sem napisala zgoraj). No, vsekakor pa je zanimivo tudi dejstvo, da 60% ljudi mošus sploh ne diši. Ja, tudi jaz se sprašujem, kaj so potem sploh toliko rinili v riti jelenov. No, debata za kdaj drugič…
• …najmočnejša vonjava na svetu je vonj grenivke (ali esenca grenivke, ne vem točno…). V glavnem, predavatelj v videu je imel s sabo razredčeno raztopino 1 proti 10 bilijonov in je bila tako močna, da si jo lahko vohal le na pol metra razdalje.
• …vonj, ki ga izloča posamezen človek, nikoli ni samo njegov vonj, ampak je tudi vonj bakterij, ki živijo na njegovi koži. Torej nihče nima samo svojega vonja, ampak si ga deli s kupom bakterij :P.
• …na novo dnevno nastaja na tisoče vonjev, ki so dobrodošli predvsem v parfumeriji. Vendar jih kar 90% odpade, ker v preiskavah odkrijejo njihovo toksičnost, alergenost in druge nevarnosti.
• …v parfumeriji ni pravil. Vse je le v poskušanju in ničesar se ne da znanstveno preučevat.
• …obstaja tudi vonjalni kino, ki med predvajanjem spušča neke osnovne vonje. Naj bi znanost delovala tudi v tej smeri, da bi razvijala vonjalne sisteme pri televiziji…

Uživajte v vonju!