Staro

Ljubim vintage skodelice. Imela bi kar vsako, ki jo vidim.

Nekaj malega, res malega, jih imam že na zalogi, ampak se jih nič kaj ne branim.

Jih ima kdo za odpis? Prodajo? :)

foto

foto

foto

Čajčkano čakanje

Zadnje dneve v Ljubljani samo čajčkam. V svoji najljubši vintage skodelici. Čajčkam z mango zelenim čajem, ki je priromal do mene iz daljne Norveške. Odličen.

Idej se mi zdi, da nimam...sploh... čeprav skoz nekaj tuhtam, domišljam in sanjarim.

Čakam, da se začne moja sezona potovanj.

Razmišljam, da ljudje res venomer nekaj čakamo.

Čakamo na jutri, čakamo na bus, čakamo pošto, čakamo na ljudi, ki zamujajo, čakamo na pomlad, na drug teden, na drug mesec, čakamo na konce in začetke.

T e a b a g

Pozor vsi ljubitelji čaja in čajnih zadev!

A je že kdo videl kaj tako luškanega kot so tile sešitki?

Jaz bom kar umrla, kako so mi všeč!

Vse te majhne torbičke za shranjevanje očal, šminkic in drugih potrebščin za v veliko torbico so kar za pojest. Ampak res! Da ne govorim o majhnih ''čajnih vrečkah'' napolnjenih s sivko, ki visijo nekje v omari. Prečudovito, res. Kar stokam od navdušenosti...

A se v Sloveniji sploh kje da dobit takšno lepo blago.?! Sej mi verejtno ne bi ratalo sešit takih lepih umetnij, ampak vseeno bi imela podobne vzorčke doma. Hmmm....

Potem pa so tukaj še leseni gumbki, ki tud zgledajo nenormalno šik.

In spet vprašanje: a to v Sloveniji sploh kje obstaja? :) Če ja, bi prosila za razsvetljenje.

Vse to pri ustvarjalki z imenom PatchworkPottery: njen flickr in blog.

Palača čajev

Wooohooo. Naša mala kokoška je bogata za še eno čajnico več! Če smo natančnejši, za še eno prodajalnico čajev več. Zelo kul in fancy se mi zdi, da je Le Palais des Thés (Palača čajev) poleg poslovalnic v Franciji, Belgiji, Irski, na Japonskem in Nizozemskem, odprl eno (za naše razmere ogromno!) čajnico tudi v Sloveniji! Natančneje seveda v Ljubljani. Na Starem trgu nas sedaj pozdravljajo celo 3 čajnice, ampak meni navdušujoči čajevki je čisto prav. O čajih sem sicer že nekaj vedela, ampak mislim, da se bo odslej moje obzorje razširilo še za nekaj kotnih stopinj.

Zadnjič sem v tej trgovinici zapravila kar dobre pol ure (in kar nekaj evričev), pa nisem uspela prevohati in preštofiriti vseh čajev, ki jih imajo. Začinjeni, aromatizirani, zmleti, zmiksani in odišavljeni z vsemi mogočimi citrusi, rožicami, začimbami, sadeži. Noro! Kot da prideš v deželo parfumov, ki jih lahko piješ. Odprla so se mi rajska vrata. Ali pa kot da spustiš malega otroka v svet igrač, kjer si lahko izbere KARKOLI si želi. Res boli. Boli! Ko vidiš ves ta svet, ki ga še nisi videl, in potem si naj človek izbere le en (en??) čaj. Na njihovi internetni strani imajo neverjetno dober vpogled in razgled na vseh 233 čajev, ki jih premorejo in jih lahko iščete in si jih razdelite po vrsti čaja, po okusu, pri vsakem opisu je tudi slikica lističev, kraj kjer jih pridelujejo, kako dolgo jih namakaš, cena, ... (Aja, naj opomnim, da čaji v naši trgovini cenovno ne dosežejo nižje cene od 4 evrov. Vsaj jaz jih nisem zasledila. Na internetu so namreč malo drugačne cene).

Nekatere čaje imajo že vnaprej zapakirane in zraven ponudijo še posodico s čajnimi lističi,
da zadevo poduhate in si jo pobliže pogledate. Pa naj še kdo reče, da to ni kul!

In tako sem torej vohljala, od užitka zavijala z očmi in se na koncu odločila za 3 ljubčke:

*Earl Grey Finest
(ki ga pije le moja boljša polovica,
meni je to eden redkih čajev, ki mi niso ravno oh in sploh super),
*Cameroon
(super afriški čajček brez arome za zjutraj,
z dodatkom mleka seveda)
in
*The Des Amants
(ki ima super božično noto, ki te popelje v svet
cimeta, vanilije, mandlja, jabolka in ingverja-mnjamiii).

Naj še opomnim, da trgovci izgledajo res profesionalni in o vsakem čaju vedo kaj povedat, da trgovina ponuja tudi ogromno zalogo čajnikov, skodelic, različnih šatuljic, neverjetno opojno dišečih sveč, pripomočkov za pripravo čaja, marmeladic, knjigic plus še in še. Res sem navdušena. Simpatično so mi odobrili tudi fotografiranje. Tako da na koncu samo še en velik aplavz. Ob takih trgovinah se končno počutim, da sem v Evropi :).

ps: Pozabila sem pripomniti, da (žal) v tej verigi čajev nimajo sadnih in drugih zeliščnih mešanic, tako da žal pridejo na vrsto le sladokusci ''pravih'' čajev (+ rooibosi).

Ali kaj razhaja?

Nekaj se me loteva. Grlo pika, nosek se polni, dobro počutje odpoveduje na celi črti. Pa ne da je kaj v zraku? Gripa? Ah ne...
Vse kar mi preostane je zrenje skozi okno, zaloga sadja, čajev ter računalnik in postelja. Brezveze. Tečnarim in čakam, da mine. Upam, da jutri (večni optimist!).

Odnesi me

Komaj čakam, da me vikend odnese.
Počasi, nežno, v tople odeje, v sladke objeme in jesensko listje ...
s prasketanjem ognja in črnim čajem v ozadju.
Komaj čakam...

Tih deževen poletni dan

Originally uploaded by lizet87-nl

Ob teh deževnih počitniških (!) dneh človek kdaj pa kdaj res ne ve kaj bi počel. Več kot bi bilo potrebno se ukvarjam z računalnikom, posledično z vsemi fotkami, ki jih imam gor in po vsem tem ogledovanju sem ugotovila, da bi si bilo fino razviti in kronološko razporediti fotke izpred dveh let. Včasih zna digitalna tehnologija kar zatajiti vse skupaj. (V okvirjih na steni in na mizi imam fotke izpred treh let !?! Ok,res je že čas za prenovo!)
In ker me vreme ne nažene k temu, da si delam sangrije, koktejlčke, pijem pivce ali hladne limonade, še vedno ostajam pri svoji skodelici toplega čaja - črni z mlekom za zajtrk in zelen za popoldan. Ni kaj, poletje je letos res vroče ja :).

Originaly uploaded by Langdon

Kuharija: Začimbne čarovnije

Letos sem se za božični čas celo potrudila in spekla kekse. Ko človek gleda tiste recepte in čudovite slikice zraven, se ti zdi, da so keksi najlažja stvar, ki jih lahko narediš. Pa to vsak, ki se je že kdaj spuščal v peko, ve, da ni res. Pekla sem že vse-od najlažjih mafinov, do torte, raznih kremnih mojstrovin do…keksov. In vedno bolj se mi zdijo keksi najtežja pekovska zadeva, kjer se je treba vražje potrudit, da uspejo tako kot kaže ’slikica zraven recepta’ (če ti to SPLOH kdaj uspe).

Letos sem se lotila ‘Začimbnih obročkov’:

(za 25 piškotov)

150 g moke

150 g masla

rumenjak

70 g sladkorja v prahu

70 g mletih mandljev

1/4 žličke mletega ingverja in kardamoma, 1/2 žličke mletega cimeta

1 žličko naribane limonine lupinice

Moko presejete na delovno površino in naredite jamico. Maslo narežite na kocke in razporedite po moki. Rumenjak dajte v jamico, ga potresite s presejanim sladkorjem v prahu in dodajte še začimbe, mandlje in limonino lupinico. Vse sestavine na hitro zgnetite v gladko testo, zavijte v folijo in za 30 minut postavite v hladilnik. Testo nato še enkrat pregnetite, oblikujte v približno 1,5 cm debel valj, ki ga razdelite v 10 cm dolge kose in oblikujete v obroček. Položite na pekač obložen s papirjem za peko. Pečete na 180° (ventilatorska 160°), od 12-15 minut.

Recept ne izgleda nič posebno težkega, ne da?! No, ampak moji obročki so vseeno postali v pečici totalno deformirani debeluharji, ki niso z obročki imeli nič več skupnega. Da o sto let trajajaočem gnetenju testa sploh ne govorim. Zato tudi slikice nisem pripopala (ah, kakšna sramota bi pa to bila). Sicer so kljub temu izpadli slastno dobri, vendar na žalost ne ravno privlačni. Še en dokaz, da ni vse v zunanjosti (hahaha).
Aja, namesto tistih začimb (ingver, kardamom, cimet) sem dodala svojo novo začimbno iznajdbo, ki jo po novem dodajam vsepovsod, kjer je možno. Kava z njo je nebeško slastna!!

Kupite jo lahko v trgovini Tisoč in en dar.

Začimbna poslastica je padla tudi na izletu na Dunaj, kjer sem si na stojnicah nabavla čaj ‘Glühweingewürz’. To je blo tud edino kar sem si tam kupila (plus še en čaj), ker so bile vse trgovine zaprte. Šmentana katastrofa (kaj bolj sočnega se ravno ne spodobi, da rečem)! S tem mini nakupom sem nadomestila to, da sem prečudovito čajnico v centru mesta gledala samo z odprtimi usti prilimana na izložbo. Sej bo še vidla, enkrat jo bom že obiskala in prešnofala vsak njen kotiček! Do takrat pa jo lahko samo sanjam…

En čaj prosim

S prvim snegom in prvim pravim ‘pod ničlo’ mrazom, pride tudi čas toplih napitkov, predvsem čajev, raznih kavnih zvarkov, vroče čokolade, da o kuhanem vinu sploh ne govorim. Katerega preferiram spet ne bom natančneje opredelila, vsekakor pa je jasno, da bom kaj več povedala o svoji kao stroki - čaju.
O zgodovini in krajih, kjer pridobivajo čaje, ne bom napredala nekih zgodbic, ker si to lahko preberete kje drugje, če vas bolj zanima. Rada pa bi vam predstavila kako kakšen čaj nastane, kaj vsebuje in kakšen je okus, da tudi ko v čajnici preberete ime čaja, z veseljem veste kaj naročate.

Črni čaj večina pozna in ve, da se pije z mlekom, da ga veliko pijejo v Angliji, Rusiji in Indiji. Ja, vse to je res, ampak črni čaj je veliko več kot le to.V zahodnem svetu je zelo priljubljen in glede na to, bi ga lahko kar označili za ‘glavni’ čaj na svetu. Da smo si na jasnem-vsi čaji, tako zeleni, črni kot rdeči, so na začetku zeleni lističi! Pri črnem čaju so le-ti predelani in pomemben je postopek fermentacije ali encimske oksidacije, med katero se razvije samosvoja aroma, lističi postanejo rjave barve.Črni čaji nimajo tako zdravilnega učinka (ravno zaradi oksidacije), še vedno pa imajo nekaj antioksidativnih učinkov, hkrati pa tudi precej več kofeina kot katerikoli drugi čaj.
Priprava: zvrhana čajna žlička na 2dcl skodelico, voda 90 stopinj, 4 minute (če bo dalj, bo trpek; največ kofeina se izloči v prvih treh minutah).
Večina pozna in pije le črne čaje z aromo (kokos, cimet, mandelj, vanilija, češnja…), ampak znajo biti nearomatizirani znatno boljši, če jih le enkrat začneš piti.

Indijski (tega čaja predelajo največ na svetu, največ ga spijejo na S Evrope)

• Darjeeling - imamo tistega iz prvega obiranja (februar-marec), ki je svetlejši, lahkega okusa, osvežilen, primeren za popoldne; in tistega iz drugega obiranja (zgodnje poletje), ki je veliko močnejšega okusa, aromatičen, primeren za jutranjo skodelico.
• Assam - močnejši od večine drugih čajev, zelo dišeči, temni, močnega okusa, z mlekom primerni za zjutraj

Kitajski

• Keemun - sladek okus, nič trpek, prijetne arome, nižja vsebnost kofeina, za pozno popoldne in zvečer
• Yunnan - zlatkasto rdeč čaj, okus mehak, ne pretrpek, precej močan okus, zelo se prilega zjutraj z mlekom
• Lapsang Souchong - zanimiv čaj, ki je dvakrat dimljen!, smrdi kot da prideš v klet z zelhanim mesom, okusa po tem seveda nima
• Golden Nepal čaj - bister, osvežilen, paše zjutraj ali dopoldne
• Ceylon (Šrilanka) - jantarno zlate barve, močni okus, polna aroma

O zelenem čaju bi lahko napisala strani in strani, ampak s bom potrudila izluščiti tiste najbolj pomembne in zanimive podrobnosti. To, da dobro vpliva na počutje, vemo že vsi. Zelo dober je kot preventiva raznim boleznim, saj ima nemalo antioksidantov, ki telo branijo tudi pred poškodbami. Malce tudi poživlja, ampak obenem sprošča in deluje čisto drugače kot črni čaj. Glavna je aminokislina teanin. Po obiranju hitro segrejejo, nato posušijo.
Zelenemu čaju NIKOLI ne dodajamo mleka, ker vsebuje veliko vitamina c in z mlekom le-tega uničimo. Sicer pa je to isto kot da bi pili limono z mlekom-not good v glavnem.
Priprava: praviloma čajna žlička čaja (ne preveč), voda okrog 70 stopinj (zelo pomembno!) in ne več kot tri minute.

Kitajski (tu pridelajo največ zelenega čaja na svetu, več kot 3/4 tega spijejo Kitajsci sami, večino pridelujejo še vedno ročno!, manj trpki kot japonski zeleni)

• China Gunpowder - eden najbolj znanih in razširjenih čajev sploh, prvi čaj, ki so ga začeli Kitajci izvažati, čaj zvit v kroglice (po tem tudi ime), zelo močan, odmerimo manj kot žličko čaja, primeren za zjutraj
• Li Zi Xiang - kar pomeni kostanjev vonj, ima tudi tak okus, paše ob jedi ali po njej
• Lung Ching - zelo cenjen čaj na Kitajskem, osvežilen, svetle barve, blag okus, čudovita aroma, tudi vleče na kostanj
• Mao Feng - prav tako mehak, nežen, izrazito zelene barve, svež, prav tako rahlo sladkastega kostanjevega okusa, primeren tudi popoldne
• White Monkey - zelo puhast čaj, blag, osvežilen, prijeten, niti malo trpek, moj najljubši:)
• Yunnan Green - črno različico smo že spoznali, ta je rumenozelen, zelo močnega okusa in arome, primeren ob jutrih in dopoldnevih
• Beli čaji (npr. Pai mu tan) - lističe le posušijo, zelo puhasti, vsebujejo še občutno več antioksidantov kot zeleni, veliko uporabljajo tudi v kozmetiki, svetlo rumene barve, sladek, lahko pijemo tudi zvečer

Japonski (za zbranost, budnost, skoraj ves zeleni čaj Japonci porabijo sami, celo uvažajo ga!, so motni, niso tako aromatični, rahlo trpki-lahko jih pustimo le minutko, da jo omilimo)

• Bancha - manj kofeina, bolj navaden čaj, pijemo tudi ob večeru
• Sencha Yamato - temeljni japonski čaj (osnova večini aromatiziranim), osvežilen čaj, malo več kofeina
• Genmaicha - zanimiv čaj sencha s praženim rižem in kokicami(!), mehkega okusa, manj trpek kot ostali, manj kofeina, tudi za zvečer ali za potešitev žeje poleti
• Kukicha - ‘čajne vejice’ in ne lističi (vejice 2-3 leta hranijo, nato popražijo), desetkrat manj kofeina kot sencha, odlično se dopolnjuje z vegetarijanstvom, zaradi praženja okus po lešnikih, precej sladkast, pijemo kadarkoli, vejice lahko kuhamo deset minut na blagem ognju

Mate ‘čaj’ dejansko ni čaj, ker ni narejen iz čajnih lističev, ampak iz južnoameriškega zimzelenega drevesa (paragvajska bodika), ima manj kofeina kot čaj, je krepčilen, poživilen, z veliko antioksidantov (zato ga mnogi štejejo med zelene čaje). Spodbuja in krepi imunski sistem. Spodbuja delovanje jeter, krepi srce, ožilje, učinkuje protivnetno, izloča strupene snovi. V našem evropskem svetu ga mnogi poznajo kot čaj za hujšanje, pozabijo pa, da skodelica v dveh dneh ni dovolj, da bi v enem tednu izgubili 3 kilograme. Za takšne podvige je treba spiti krepko litrco na dan in s tem vztrajati par mesecev. Vsekakor pa vreden, da ga pijemo!
Priprava: podobno kot čaj, zvrhana čajna žlička, prelijemo z vrelo vodo, 3-5 minut pustimo, lahko dodamo sladkor ali limono.

En koristen nasvet še - ne kupujte črnih in zelenih čajev v filter vrečkah! Tisto so samo neki zdrobljeni delci, ki ostanejo na dnu soda od čajev, ki jih prodajajo v pravih čajnicah. Aromo že morda imajo, a učinkovin zagotovo ne. Lahko se prepričate in enkrat raztrgate tisto miceno vrečko in ga primerjate s čajem, kupljenim v čajnici. Velika razlika!

Kdaj drugič še kaj o rdečih čajih in kakšnem receptu za malo drugačno aromatično skodelico čaja.