Kuharija: Začimbne čarovnije

Letos sem se za božični čas celo potrudila in spekla kekse. Ko človek gleda tiste recepte in čudovite slikice zraven, se ti zdi, da so keksi najlažja stvar, ki jih lahko narediš. Pa to vsak, ki se je že kdaj spuščal v peko, ve, da ni res. Pekla sem že vse-od najlažjih mafinov, do torte, raznih kremnih mojstrovin do…keksov. In vedno bolj se mi zdijo keksi najtežja pekovska zadeva, kjer se je treba vražje potrudit, da uspejo tako kot kaže ’slikica zraven recepta’ (če ti to SPLOH kdaj uspe).

Letos sem se lotila ‘Začimbnih obročkov’:

(za 25 piškotov)

150 g moke

150 g masla

rumenjak

70 g sladkorja v prahu

70 g mletih mandljev

1/4 žličke mletega ingverja in kardamoma, 1/2 žličke mletega cimeta

1 žličko naribane limonine lupinice

Moko presejete na delovno površino in naredite jamico. Maslo narežite na kocke in razporedite po moki. Rumenjak dajte v jamico, ga potresite s presejanim sladkorjem v prahu in dodajte še začimbe, mandlje in limonino lupinico. Vse sestavine na hitro zgnetite v gladko testo, zavijte v folijo in za 30 minut postavite v hladilnik. Testo nato še enkrat pregnetite, oblikujte v približno 1,5 cm debel valj, ki ga razdelite v 10 cm dolge kose in oblikujete v obroček. Položite na pekač obložen s papirjem za peko. Pečete na 180° (ventilatorska 160°), od 12-15 minut.

Recept ne izgleda nič posebno težkega, ne da?! No, ampak moji obročki so vseeno postali v pečici totalno deformirani debeluharji, ki niso z obročki imeli nič več skupnega. Da o sto let trajajaočem gnetenju testa sploh ne govorim. Zato tudi slikice nisem pripopala (ah, kakšna sramota bi pa to bila). Sicer so kljub temu izpadli slastno dobri, vendar na žalost ne ravno privlačni. Še en dokaz, da ni vse v zunanjosti (hahaha).
Aja, namesto tistih začimb (ingver, kardamom, cimet) sem dodala svojo novo začimbno iznajdbo, ki jo po novem dodajam vsepovsod, kjer je možno. Kava z njo je nebeško slastna!!

Kupite jo lahko v trgovini Tisoč in en dar.

Začimbna poslastica je padla tudi na izletu na Dunaj, kjer sem si na stojnicah nabavla čaj ‘Glühweingewürz’. To je blo tud edino kar sem si tam kupila (plus še en čaj), ker so bile vse trgovine zaprte. Šmentana katastrofa (kaj bolj sočnega se ravno ne spodobi, da rečem)! S tem mini nakupom sem nadomestila to, da sem prečudovito čajnico v centru mesta gledala samo z odprtimi usti prilimana na izložbo. Sej bo še vidla, enkrat jo bom že obiskala in prešnofala vsak njen kotiček! Do takrat pa jo lahko samo sanjam…