December je nekako najbolj stresen mesec. Vsaj zame. In če odštejemo izpitno nabit junij in septembrski boj za preživetje (beri: boj za prihod v naslednji letnik), bo to čisto zares držalo. Dogodek tu, organizacija tam, praznovanje eno, obdarovanje drugo. Plus študentsko delo (za vsa darila in razprodaje, ki pridejo janaurja) in delo v domačem biznisu. Precej lepih stvari se zgodi, precej se jih zamudi. Letos sem videla le pol okrašene Ljubljane (do druge polovice nisem uspela prit in verjetno tudi ne bom), Maribora še sploh ne (mislim, da bo pri tem tudi ostalo) in spet bom ostala le pri okrašenem Celju, kjer bom preživela par delovnih dni na božično-novoletnem sejmu. Vsako leto si rečem, da bo naslednje leto bolje.
Prav tako mi letos ni uspelo nardit ‘ah in sploh’ lepih, stilsko dovršenih in bogve kako izvirnih čestitk, ampak nekaj pa sem spacala skupaj. Za svojo dušo, da svojim najdražjim napišem tistih par lepih želj, ki si jih ne izrečemo ravno vsak dan.
Upam, da mi uspe nardit še kakšne kekse ali drugo zimsko sladkosnedno zaužitje-z mojo novo sladkobno začimbo, danes kupljeno v 1001 dar!
Ni komentarjev:
Objavite komentar