Kuharija: Piščančji curry/kari

Bistvo dobrega kuhanja je po mojem mnenju izvirnost in dodatek nečesa svojstvenega jedi, ki je že poznana, klasična. Včasih se zgodi, da še nečesa nismo nikoli kuhali, iščemo recept in ker ne najdemo pravega, skombiniramo dva ali tri in nastane naš lasten recept. Vam je kaj znano? No, takšen je moj sistem kuhanja novih in nepoznanih jedi. Najdem dva, tri, pet receptov in pri vsakem mi je všeč kaj drugega. Začnem kombinirati, miksati, dodajati, odvzemati. Ni ravno tako čarobno kot se sliši, ker velikokrat nastane zvarek ali zmazek (ki ga vseeno pojemo), a potem ponavadi nad tisto jedjo obupam ali še vedno mrzlično iščem popolni recept. Imam kar nekaj jedi na tem spisku in večina me precej frustrira, ker si jih hkrati zelo želim poskusit, hkrati pa jih ne maram ali se jih bojim. Saj veste, tisti love-hate odnos. 

No, na tem seznamu je bil tudi piščančji curry (kari). Našla sem angleške recepte, slovenske, a pri vsakem mi je nekaj manjkalo/ni bilo všeč. Velikokrat sem ga tudi že kuhala, a je bil vsakič drugačen. Tokrat pa sem se razjezila in želela narediti svojo verzijo, da ne bom res vsakič iskala recept, ki prekaša prejšnjega. In res, tokrat se je izkazal za najboljšega doslej. Jupii. Ena jed iz seznama 'misija nemogoče' se je črtala. In seveda vam zaupam, kaj sem naumila in kaj se je izkazalo za nam najbolj všečen piščančji kari do zdaj.

Sestavine (2-3 osebe):

*dve polovici piščančjih prsi

*1 velika čebula

*3 stroki česna

*2 žlički mešanice začimb curry

*1 žlička kurkume

*1/2 žličke mlete rdeče paprike

*1/2 žličke mlete kumine

*1 majhen kos svežega ingverja (pol palca

*1 svež/posušen čil

*sol

*poper

*2 žlici paradižnikove mezge

*2 žlici nasekljanega peteršilja 

*200-250ml sladke smetane

*basmati riž

 Čebulo in meso narežemo na majhne koščke. Ingver olupimo in nastrgamo ali narežemo na čim manjše koščke. Riž skuhamo posebej in ga hranimo na toplem. V posebni posodici zmešamo vse začimbe (razen česna, mezge in peteršilja). Začimbno mešanico vtremo v koščke piščanca in pustimo na strani. Medtem na olju prepražimo in podušimo čebulo. Ko že lepo postekleni, vanjo iztisnemo še česen in dodamo paradižnikovo mezgo. Dodamo marinirano meso. Malo mešamo, da se kaj ne prismodi, lahko pa dodamo čisto malo vode (da ni presuho) in dušimo okrog 10-15 minut (ne vem, nisem gledala na uro :). Po potrebi lahko dodamo še malo vode, vendar ne preveč, ker na koncu ne sme biti veliko omake, ampak mora biti vse skupaj bolj gosto. Ko je piščanec skuhan in vse začimbe lepo spojene, dodamo še tekočo sladko smetano. Poskusimo in dodamo, če nam še kaj manjka (sol, čili, kurkuma, ...). Čisto na koncu dodamo še nasekljan peteršilj. Polijemo po rižu.

Kot rečeno, sem delala že različne verzije: brez čilija, s pekočo rdečo papriko, z veliko več curry praha, z mlekom namesto smetane, brez paradižnikove mezge. Vsaka verzija zase je dobra, vendar ta je bila zmagovalna. Ravno dovolj čilija, da je zapeklo, a ni bilo ubijalsko (za 'pekoče začetnike' predlagam le malo čilija, ker zna biti s celim čilijem prehudo), ravno dovolj gosto, ravno dovolj vseh začimb, ravno dovolj paradižnikovega pridiha. Odlično v glavnem. Svež ali posušen čili da boljši okus kot čili v prahu, svež ingver da boljši okus kot ingver v prahu (to je verjetno dokaj logično) - kar se je izkazalo ravno pri tokratni verziji. 

Pa še slika, kjer se kadi iz krožnika - mljask, mljask.

Kuharija: Sladica v kozarčku (brez kuhanja)

Zelo rada imam preproste, hitre sladice. S testom imava nasploh zakompliciran odnos, predvsem ko gre za krhko ali kvašeno testo, zato se tega lotim redko kot se le da. Rada pa imam kreme in razne mehke, puhaste sladice. Ta vikend sem želela narediti nekaj na hitro, brez pečice. Puding se mi je zdel zelo dolgočasen, ker pa imam velikokrat v hladilniku maskarpone, sem se odločila za sladico v kozarčkih, ki sem jo že dolgo imela na umu. Maskarpone tudi drugače zelo veliko uporabljam, ker je kompakten in v receptih, kjer moraš sladki smetani dodajat želatino, jaz uporabim kar maskarpone. Ne vedno, a velikokrat v tortah, namesto tistih maslenih krem ali kot nadev na cupcakesih. Ker namreč tudi z želatino nisva ravno dobra prijatelja (npr pri panna cotti, ki mi že dvakrat ni uspela...vem ja, čudna sem). 

Torej, za to sladico porabite 10-15 min, nobene pečice in štedilnika, 4 kozarčke, 1 veliko žlico in 4 desertne žličke. :) 

Sestavine pa so:

*albert keksi 

(ali podobni: oreo, polnozrnati, baby,...)

*12 velikih žlic mleka

*250g maskarpone sira

*2dcl sladke smetane

*vanili sladkor

*2-3 velike žlice nutele

*lešniki/mandlji za posip

 

V vsak kozarček sem dala po 2 albert keksa in jih zdrobila kar v kozarčku. (Lahko jih zdrobite v drugi posodi in potem zdrobljene date v kozarček.) V vsak kozarček sem dodala 3 velike žlice mleka, da so se keksi napili. Z žlico sem jih lepo poteptala, da se je naredila zbita podlaga.

 

Sladko smetano stepemo in ji dodamo vanili sladkor. V drugi posodi zmešamo maskarpone in nutelo. Jaz to počenm z mešalnikom, ker se mi na roke ne da :) Ko masa postane homogena, ji dodamo malo več kot pol stepene sladke smetane. V kozarčke na kekse najprej nadevamo čokoladno kremo, na vrh pa damo še kakšno žlico ali dve sladke smetane.

Po vrhu le še posipamo z lešniki ali mandlji in sladica je končana. Hranimo jo v hladilniku preden postrežemo.

Gostje so bili navdušeni, jaz pa vesela, da sem kljub malo truda, uspela zadovoljiti potrebo po sladkem in izpadla 'ful fensi' s temi kozarčki, čeprav sem za njih porabila le 15 min. Pa pssst, ne me zatožit ;)

Misija nemogoče: Pita

1 | 2 | 3 | 4 

Ok, priznam, moj apetit je še vedno velik. Ok, res je, da tudi veliko energije porabim s tem, ko imam na del telesa priklopljeno majhno bitje. A vseeno... sedaj ko nisem več noseča, imam malce slabo vest, če preveč pojem... Ampak me to kljub temu ne odvrne od tega, da iščem recepte in tu in tam kaj poizkusim ali si dam na ''must do'' seznam. 

Trenutno me najbolj mikajo in begajo pite (ne tiste klasične jabolčne, ampak vse ostale). Mikajo zato, ker jih imam od vedno rada, begajo pa zato, ker mi še vedno ni uspelo narediti tistega pravega pitinega testa! Ok, delala sem že slivovo pito, ki je v 80% bila uspeh (enkrat mi prav tako ni uspela), delala sem tudi že skutno-čokoladno pito, ki je imela za osnovo kekse in ne testa (torej mi je v popolnosti ratala) in delala sem limonino pito (podobno tisti na sliki 2), ki je bila totalni neuspeh, čeprav sem delala po receptu-bila je kisla ko pes, z zanič testom-nič dobra v glavnem. Tiste ta prave ''čiz-kejk'' pa si sploh ne upam it delat, čeprav se sliši tako simpl. Res je, da se ji reče 'torta' in ne 'pita', ampak jo jaz zaradi oblike in testa štejem kar med pite, hehe. Tudi tiste pite, ki imajo zgoraj preliv iz gozdnih sadežev obožujem, pa se kar tresem od strahu, da bi jo šla delat. 

Kje ga lomim, v čem je štos? :) Maslo, temperatura, moka? Vem, da vas je veliko izkušenih gospodinj in kuharic, zato bom super vesela, če mi boste zaupale kak super izi recept, ki dejansko uspe in mi zaupale kakšno skrivnost pitinega testa (ne glede na nadev). Zaenkrat se namreč le naslajam nad slikicami in recepti iz Pinteresta (katere imajo v polovici primerov prav tako za osnovo kekse!), nimam pa poguma ustvariti česa podobnega. Help! :)

Kuharija: Domača nutela

 

Mislim, da že kar nekaj let ohranjam tradicijo, da za božič svojim najdražjim naredim nekaj doma narejenega, kar prihaja izpod mojih rok. Moram priznati, da mi je to v tem času najlepše. Zbirati ideje že par mesecev prej in potem packati in narediti tako, da bodo vsi veseli. Zadnja leta se lotevam bolj sladkosnednih stvari (morda zato, ker sem gospodinja na svojem in želim pokazati kaj znam, heh!), sicer pa se vedno najdejo tudi moji šivalni izdelki in seveda nakit Julie's Bubbles. Prejšnja leta sem ustvarila majhne toaletne torbičke, domače medeno žganje, piškotke v steklenički, čokoladne florentinčke. 

Letos sem imela kar nekaj idej glede homemade darilc...na koncu mi je najbolj zadišala domača nutela. Ker je nisem še nikoli nikjer jedla in ker vem, da bo vsem bližnjim zelo teknila. Priprava je dokaj enostavna, materiala ne gre tako veliko, izdelek pa je mmmm še kako slasten.

 

Sestavine sem kar po svoje malo prilagajala. Mislim, da ni toliko pomemben vsak gramček, malo poskušajte in naredite kot se vam zdi najboljše.

(približno)

* 420 g lešnikov

* 600 g mlečne čokolade (lahko dodate tudi kakšno bolj temno, z več kakava)

* 2 žlici kakava v prahu

* 4 žlice olja (lahko je kokosovo ali katerokoli 'zdravo' olje - jaz sem uporabila stopljeno kakavovo maslo)

* žlička soli

* žlička vanilijeve arome

 

Lešnike razporedite v nizek, velik pekač, da se ne prekrivajo in jih za 12 minut potisnete v pečico na 175°C. Ko jih vzamete ven, jih presujete na eno polovico čiste bombažne krpe in z drugo polovico krpe pregnetite vse lešnike, da se odstani lupina (to je najbolj umazano delo celotnega postopka, lupinice kar letijo naokrog po kuhinji :S ...jaz sem krpo kasneje vrgla kar v smeti). Potem pustite, da se lešniki popolnoma ohladijo.

Čokolado zlomite na koščke in jo počasi začnite topiti nad paro.



 

 

Lešnike nato stresete v multipraktik in zmešate, da dobite eno tako pasto oz. maslu podobno zmes. Nato dodate sol, kakav, olje in vanili aromo. Ko se čokolada stopi, dodate še to. In to je bolj ali manj vse. Fino zmešajte, da ne bo več koščkov lešnika, potem pa prelijte v poljubne kozarčke. Jaz sem dobila 4 in pol polnih kozarčkov. Fino je imeti čim manjše (da dobite več darilc), vendar jaz sem imela le takšne srednje velikosti. Tista polovička bo seveda ostala pri nama doma. :)

 

 

 

Potem vam ostane le še okrasitev stekleničk. Spet eno luštno delo :)

 

Pokrovčke sem okrasila s servetno tehniko (z božičnim vzorcem), enega pa sem polepila kar z okrasnim lepilnim trakom (washi tape). Preko lahko poveznete tudi blago ali servetko in okoli zavežete vrvico ali lep trakec. Čisto vaša izbira.

 

 

Nalepila sem še majhen napisek in obvezala z nvadno vrvico, na katero sem dodala oznakico, komu bo darilček pripadal. :)

 

 

Mislim, da se bodo kozarčki spraznili 1-2-3 in da bodo vsi spet navdušeni. Uh, kako bom vesela.

 

Ste tudi vi letos ustvarili kaj izpod svojih rok?

 

PS: Ah, saj res...danes sem želela odposlati darilca puncam, ki so se pofočkale za projekt 'Craft it forward', pa mislim, da še nisem prejela podatkov od Tamare in Tedi! Javita se, drugače bo eno darilce za božička manj!! :)

Kuharija: Slivova pita

Moja slivova pita, ki sem jo tokrat delala drugič. In spet je bila slastna. In spet je šla za med. Razgrabljena :)

Testo:

250 g moke (jaz dam pol pirine in pol bele, lahko je tudi kakšna polnozrnata)

125 g masla

3 žlice (rjavega) sladkorja

1 jajce

malo vode

Dobro zmesimo vse sestavine, da pride fajna zmes, ki se ne sprijema ali razpada. Testo damo v hladilnik in ga tam pustimo vsaj eno uro (ali fino še malo dalj).

Potem ga razporedimo po modelu in pečemo 20 minut na 180°.

Nadev:

slive (jaz sem imela kar zamrznjene)

2 jajci

2 dl sladke smetane

3 žlice sladkorja

vanili sladkor

cimet

 

 

Jajca, smetano, sladkor in cimet zažvrkljamo skupaj. Slive razporedimo po že zapečenem testu, čez polijemo zažvrkljano zmes in damo pečt še za 15 min na 170°. Lahko pustite celo malo dalj, da se skorjica nekoliko zapeče.

Na koncu lahko potresete s sladkorjem v prahu.

Izredno hitro, enostavno in slastno!

DIY: Piškotki v steklenički

Če še niste ugotovili, imam zelo rada stekleničke. Prazne ali okrašene. Vsepovsod bi jih imela, vse bi noter stlačila. In tako sem se odločila letos noter stlačiti piškotke, ki bodo šele postali piškotki ter jih podariti za darilo.

Stvar je sila preprosta. Potrebujete neko veliko steklenico. Jaz sem uporabila tisto iz mlekomata, ker mi je super lepa oblika, morda bi šlo tudi s kozarci za vlaganje, a nisem prepričana, če gredo vse sestavine noter.

Sestavine lahko sicer izberete poljubno, glede na piškotke, a morate biti ponovno posebej previdni pri količini, da gre vse noter in da še lepo zgleda.

Torej...jaz sem uporabila vse tole...

 
Vsa umetnost je, da vse sestavine lepo po plasteh vsujemo v stekleničko. Ker nimam ustreznega lijaka, sem ga naredila kar iz peki-papira.
 

Plasti si pa sledijo takole.

1. plast: 300 g moke

(v katero dodamo še 1 žličko pecilnega, 1 žličko sode, ščepec soli in 1 vanili sladkor)

2. plast: 230 g (navadnih ovsenih) kosmičev

3. plast: 180 g Smarties bonbončkov (ali m&m)

4. plast: 180 g čokoladnih ''kapljic'' (saj veste, katere mislim, ne? :) )

5. plast: 120 g rjavega sladkorja

6. plast: 120 g belega sladkorja

7. plast: od 80 do 120 g orehov ali lešnikov

Vsako plast res lepo potučkajte in zravnajte, da bo vse šlo noter in bodo plasti lepo vidne. Količina orehov je v razponu zato, da se zapolni prostor do vrha stekleničke. In to je to. Pomembno pa je še to, da morate steklenički dodati še en listič (ki ga je najbolje obestiti na stekleničko, ko jo boste okraševali), na katerem bo pisalo kaj mora obdarovanec ob peki piškotov k masi še dodati. 

Dodati je treba še 1 jajce in 120 g stopljenega masla, nato suhe in mokre sestavine zmešati skupaj, oblikovati kroglice (da dobimo ''cookies-e'' oz. piškotke), jih položiti na peki papir in vse lepo peči 10 minut na 180 stopinj.

Na koncu dodamo še eno lepo pokrivalce in omenjen listič s še potrebnimi sestavinami...

...in lušno etiketo, da napišemo za kaj gre.

Piškotke poimenujemo seveda lahko kakorkoli, odvisno komu jih podarjamo.

Jaz sem naredila ''nagajive piškotke'' za zaljubljen parček in

''otroške piškotke'' za družinico z majhnimi otroki.

Kakšen je končni produkt, žal ne morem povedati, ker jih sama sploh nisem spekla. Tako da je zadevo treba kar preizkusiti in upati na najboljši izid. ;)

In tukaj je še objava na blogu Bakerelle, kjer sem dobila idejo in prekopirala vso zadevo. :) Pri njej je objavljenih več fotografij o celem postopku in bo zadeva morda malo bolj jasna.  

DIY: Moj domači medeni likerček

Ponosno lahko izjavim, da sem letos bila reees pridna v kuhinji in se trudila okrog božičnih dobrot! (sliši se aplavz) Hvala, hvala!
Hja, lotila sem se delanja marsičesa, najbolj pa sem ponosna na svoj domač žganjček oz. medeni liker kot sem ga poimenovala (ker baje to medica ni!). Stvar je ekstra in nadvse preprosta, o stranskih učinkih pa ne odgovarjam (ne preveč poskušat med delanjem-preizkušeno nastopi vrtoglavica!).

Vse kar potrebujete so naslednje stvari.

..in še vodo ter sladkor!

Sladkor najprej stopite v posodi, ko se čisto stopi, dodate vodo in začimbe.

Počakajte, da zavre in da se karameliziran sladkor stopi.

Če še nikoli niste delali karameliziranega sladkorja, se ne vstrašit, če vse zakrkne

in se tudi žlica sprime z dnom. Počakajte, da zavre in karamela se bo stopila.

Ko se vse lepo stopi in nekaj časa vre, zadevo precedite.

(spreglejte ta bel listič v cedilu :) nimam bolj gostega cedila in sem morala uporabiti čajne lističe...)

Najbolje, da precedite v kakšno večjo posodo, kamor boste potem dali še vse ostale sestavine. Ko je tekočina mlačna, vanjo vmešate med; ko se ta stopi, še žganje in rum. Jaz sem dala na koncu še malo na štedilnik, da se je med lepše stopil, vendar pazite, da ne zavre (s tem se izgubljajo učinkovine meda pa tudi žganje izhlapeva :P).

Počakajte, da se vse skupaj lepo popolnoma ohladi, nato pa prelijete v poljubne stekleničke.

Jaz sem naredila dve verziji.

Igrajte se z okraševanjem stekleničke. Jaz sem imela največ veselja ravno pri tem.

Na koncu pride pa še lepa škatlica.

Še sestavine:

3 žlice sladkorja

2 dcl vode

1 l žganja

3/4 kg medu

1,5 dcl ruma

začimbe po okusu (cimetova palčka, kumina, klinčki, janež)