Danes sem v sobo privlekla tole staro šivalno mašino. Moja mami jo ima že približno tako dolgo kot sem jaz na svetu, ampak je ne uporablja že nekako tako eno desetletje. In je stala, tam nekje v eni stari omari.
Da je res stara, se seveda vidi po tem bogatem prahu, ki se šopiri po vseh kotih in nitkah. In ker imam preveč časa in preveč dela s svojimi idejami v glavi, sem si rekla, zakaj pa ne bi še jaz kaj ustvarila? :) Tako da sedaj začnem. Ta teden. Zdaj pa držat pesti, da ne bom preveč štorasta in bom zares kaj ustvarila (upam, da se ne bom rabila preveč priganjat). Kaj bo nastalo pod mojo ''taktirko'' pa prikažem šele po božiču, saj bo zagotovo kaj priromalo komu v dar, pa nočem, da se presenečenje že predhodno pokvari :).
3 komentarji:
Jooooj, to bom jaz tudi enkrat - znala šivati. Res. To že tako dolgo govorim, da brezveze ... Ampak sem odločena, da bom!
Haha, ko boma na koncu skupaj sedele, pile čaj in kvačkale/štrikale ... in se pogovarjale, kako nama lepo solata raste in kako nama magnolije lepo cvetijo, hahahaah :DDD
Fouuuuš! ;) Ampak nekega dne (mogoče niti ne tako dolgo v prihodnosti) bom tudi jst šivala. Zaenkrat sem se lotila pletilk, šivalni stroj pa čaka v vrsti za nakup :)))
vidiš storyteller, jaz pa sem ti fouš zarad pletilk ;) Se spravljam učit tudi to, pa...me prej mine potrpežljivost :) Ampak bo, enkrat bo.
Mademoiselle glej, da res začneš, ker se spomnim kdaj si že naznanila to idejo! Glede starosti pa...hahahaha :D
Objavite komentar