Ko 4 ure na dan preživiš v avtu (ko se voziš v službo in ne prostovoljno, se razume), začneš neizmerno ceniti svoj prosti čas in čas nasploh. Ste se kdaj vprašali, koliko časa porabite za določeno stvar? In se vprašate ali je tega časa zares vredna? Nekatere so, nekatere čisto zares niso.
Živim za vikende in za tistih 15 minut, ko morda prej pridem domov. Vsak vikend/teden si delam sezname: več spi, bolj pospravi hišo (da bo drugi vikend manj za delat), več se smej, več športaj, več se zabavaj, več ustvarjaj. Seveda se teden prehitro obrne, vikend je prekratek za vse in seznam se daljša in daljša. Premalo spanja, premalo gibanja, premalo druženja, premalo vsega... Seveda sem hvaležna za to, da sploh imam službo, vendar počasi bo tole kar 'tu mač'. Ljudje, ki tega ne izkusijo, težko razumejo nenehno utrujenost in željo po 'iti spati ob devetih'. Tudi sama si želim, da bi zmogla še kaj več, vendar telo mi ne da. Hvalabogu se bliža poletje in dopust (!), morebiti tudi moj službeni premik bližje domu. Upam, da se vsi okoli mene zavedajo, da to stanje ni izgovor, ampak dejstvo :)
Ampak: The best is yet to come! Ta rek si zasluži prvo in edino mesto na seznamu.
