Kuharija: Osvežilna sladica v 5-ih minutah

Prisežem, da moj blog ne postaja food blog. Res ne. To, da ponovno objavljam post o hrani, je le naključje oz. je to edino kar mi še uspe pofotkat, heh. Moj otročiček se namreč ne mara preveč dolgo voziti v vozičku in nimam časa fotkat vseh rožic in listkov, ki mi pridejo naproti. 

Zato pač na hitro šklocnem sladico, ki je nastala v petih v minutah po nedeljskem kosilu. Zmešala sem maskarpone sirček in malo mleka, da ni bilo tako gosto, dodala agavin sirup in nadevala v kozarčke. Polila s sesekljanimi svežimi jagodami, ki bi lahko bile tudi narezane seveda. Na vrh sem dodala listek ali dva japonske mete, ki dejansko raste na mojem balkonu (o mojih vrtnarskih podvigih in rezultatih nekoliko kasneje). Meta v kombinaciji z jagodami je neverjetno odlična. 

O tem, kako sem ustvarjala svojo prvo 'no-bake' cheesecake torto, ki je izgledala neverjetno dobro in ki mi je filmsko padla iz rok in pristala na kuhinjskih tleh, raje ne bom pisala. Še dobro, potem bi spet morali brati o kuhariji...

Tudi to, da ta sladica na tej sliki izgleda kot kisla smetana z zmučkanim paradižmiki in z listkom bazilike, je zgolj naključje.

Čas za zajtrk

Eni ste me že pogrešali in skorajda pritisnili name, da kaj objavim. Hja, res ni nič kaj pestro novega in ustvarjalnega v mojem življenju. Razen otroka no. To je precej novo in precej pestro. Ampak verjetno ne za vsakega od vas. Komu pa je fajn brat o tem, kako nič ne spim, kako dišim po ljubkem bruhecu, kako nimam nič kondicije in kako se vsak dan bolj zaljubljam v svoje malo bitje, ki se mi smeji, zaspi na meni in se noče ločiti od dveh delov na mojem telesu. Ah, imam se lepo, kakorkoli se sliši.

Prvi najhujši mesec je že mimo (in tudi ta drugi, če smo natančni) in končno je prišel čas, da lahko v miru pojem svoj zajtrk. To, da sem postala obsedena s kuhanjem in recepti, sem verjetno že večkrat povedala in tudi vsi okoli mene že vedo (pa še vedno mi nihče nikoli za rojstni dan ni kupil kuharske knjige-razen tistih slaščičarskih). Včasih se bojim, da bo moj blog postal poln postov o hrani in se bo spremenil v food blog, kar si ravno ne želim... Ampak ok, danes želim povedat, kako sem vesela, da si uspem pripravit tudi zdrav zajtrk in da ne zbašem vase nekaj na hitro. 

Vsaj enkrat na teden si pripravim ovseno kašo z banano.

Sila preprosto in sila dobro. V približno 3 dcl mleka vsujem ovsene kosmiče (po občutku) in par minut pokuham, da nastane kašica. Če je preredko, dodam še malo polnozrnatega zdroba. Malo tudi posolim. Potem prelijem v krožnik, narežem eno zrelo banano, posipam s cimetom in pokapljam z malo meda. In to je to. Brez drugega sladkorja, aleluja! Zeeelo doobro in zdravo. Izgleda kot da že vadim za kašice, ko bo moj otročiček prišel do njih, hehe. 

Ampak zjutraj ne gre tudi brez moje prave kavice v veliki dozi. Posledica nosečnosti je le ena kava na dan, ampak mislim, da bom s prihodom v službo kaj hitro spet na večjem številu kavic na dan. A to je še daleč...