Včasih sem se več mazala (mazati se po štajersko pomeni ličiti se) kot se danes, ampak še vedno je to eno od ženskih dejanj, ki jih preprosto obožujem. Ker je rezervirano samo za naš spol (če pustimo tiste spreobrnjene nastrani) in ker je nekaj umetniškega tudi na tem, da se lepo ''namažeš''. Že od časov, ko sem pri svojih šestih letih s podpolcanimi rokicami opazovala mami, kako se šminka za službo, sem si želela svojo ličilno mizico. Belo, svetlečo, z velikim ogledalom, flaškami in vsem prečudovitim kar leži naokrog. Pri ustvarjanju in kupovanju stvari za najin dom, sem naletela že na kar nekaj čudovitih primerkov... ampak smo spet tam, ko moraš zadevo naročit po netu, v Slovenijo ne dostavljajo, bla bla itd. In tako mi je moj mož (uh, še vedno se moram hihitajoče nasmehnit, ko rečem mož-kako kul se mi to zdi!) namenil oz. me skoraj prisilil, da sva kupila ličilno mizico v Ikei. Prvič zato, ker ni bila čisto takšna kot sem si od malega želela, drugič zato, ker mi trenutno (spet) ni bilo za dati toliko denarja. Ampak ni mi žal, da me je pregovoril (hmm, mogoče zato, ker sem zasedla preveč prostora v kopalnici preden sem jo imela...). Sedaj stoji v za to namenjenem prostoru v spalnici in čudovita je. Zraven sem postavila prastari na belo pobarvan stol in vintage svetilko iz Giona. In jaz sem srečna. Presrečna. In kaj je lahko še boljšega? :)
