Občutek

Ena od mojih pesmic, nastala že nekaj časa nazaj:)

Knjige na prašni mizi ležijo,
moje misli zbegano po listu bežijo.

Kako bi zapisala ne vem,
kako izreči, kam iti, ali smem?

Rada občutila bi tisti zanos, navdih.
Ko objame me toplina, zastane mi dih.

Kje v zraku trenutki se tiščijo?
Kje mehurčki zgodbe so, kje vame bolščijo?

Usoda za hladnim vogalom mesta skriva se,
kliče me, gleda me, smeji se, a jaz ne vidim je.
Saj ne morem je!

Le kaj je to kar me nekam tja potiska?
Sanje, želje, strah, morda stiska?

Ne rabim svoje zgodbe osnutek, potrebujem le občutek!

Občutek, ki daje smislu bit, srcu mesto za stik.
Ki pošilja misli v nebo, melodije v uho.
Ki svetu nov pogled daje, razum zamaje.
Ki telesu okuse nove pričara in te dan za dnem
znova in znova očara.