Beseda provansa že sama po sebi oddaja prizvok nečesa lepega, spokojnega, umirjenega. Čeprav sama cvetočih sivkinih polj v tem pomladnem času nisem videla, me je narava v Južni Franciji očarala. Še posebej, ko prideš na vrh 'nekaj čez tisoč metrov' hriba in si popolnoma očaran (še posebej, če si prej bil hribolazec le ob športnih dnevih na bližnji hrib v osnovni šoli). Nekaj foto utrinkov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar