Zadnje dni je precej vroče. V naravi in v glavi. Pravijo, da bo suša. Ja, zemljica res rabi vodo. Nevihto. Poletno. Verjetno so ji kr všeč. Meni so zelo. Ker so kratke, sladke, intenzivne, nabite s čustvi. Imajo v sebi neko skrivnostnost in zapeljivost, ki iz tebe izterja globok vzdih in izdih, ko se prikrade na podstrešno okno. Gledaš tiste hitro padajoče dežne kaplje, ki neustavljivo in z vso intenziteto udarjajo po vročih tleh. Ali vroči koži. Se ne ustavljajo dokler ne pobožajo narave in ji dajo kanček svežega pridiha in blaženosti. Dogodivščine v nevihti bi morale biti na seznamu ljudi, ki ljubijo življenje. Sezuješ čevlje in tečeš po razgretem asfaltu in ti ni mar za debele kaplje. Poljubljanje v nevihti...grmi in bliska, ti pa čutiš le ustnice in drseče kaplje. Kopanje v morju v času nevihte...čutiš svežino, ki se razteza po obali, tebe pa obdaja toplina morja in energija v zraku. To poletje bo nevihtno razburljivo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar