Na to majhno gobico sem naletela zadnjič na našem vrtu. Pa niti ne bi bila tako navdušena nad njo, če se ne bi zavedala, da narava počiva, pripravlja se na spanje in mirovanje, izgleda kot da vse nekam izginja, potem pa se pojavi to lepo majhno, miniaturno bitjece, ki se bori, raste in se razvija. Kljub mogočni naravi, ki veleva naj gredo vsi spat in počivat, ker pride huda teta zima na obisk.
In potem ugotavljam, da ob tem soncu, prelepih vikendih in ljubečih ljudeh okoli sebe lahko rastemo, zorimo in se prebujamo tudi ljudje. Vsak dan je lahko razlog za nov začetek. Kar naenkrat se počutim tako velika gobica, ki se ponosno širi. Srečna sem.
In potem ugotavljam, da ob tem soncu, prelepih vikendih in ljubečih ljudeh okoli sebe lahko rastemo, zorimo in se prebujamo tudi ljudje. Vsak dan je lahko razlog za nov začetek. Kar naenkrat se počutim tako velika gobica, ki se ponosno širi. Srečna sem.
2 komentarja:
Narava preseneča. Znova in znova. Tako, kot ljudje. In mislim, da je to fajn, ker vsakič (če si takšen človek) lahko prideš domov nasmejan in zadovoljen, da si pri ljudeh odkril nekaj novega. V kakršnem koli smislu. In mislim, da nam narava želi pokazati tudi to, da se je vredno borit, ne glede na to, kaj nam vse okrog nas govori/kaže, da ni vredno ... Da je treba zaupat!
Vesela sem, da si srečna. Samo to. ;)
Ja, Mademoiselle, lepo si povedala...in hvala, ker si vesela z mano :)
Objavite komentar