Nič pametnega ne počnem. Ko nisem v službi seveda...
Po ''cele dneve'' sedim in se učim. Če je zraven še on, ležim... ali sedim v pol-ležečem položaju in se učim.
No, pa to ne traja cel dan. Ker večino časa ne delam nič pametnega.
Ven ne grem, ker mi je premrzlo (čeprav sem si na današnjem soncu celo avto oprala).
TV-a ne gledam, ker ga na splošno ne, muzike ne poslušam, ker mi nekako ni. V mesto ne hodim, ker kao nimam časa.
Pijem čajčke in sanjarim.
O boljših cajtih (pa ne da mi zdaj gre ravno slabo). O stvareh na katerih bom porabila denar, ki ga služim in nimam časa porabit (oh revica jaz...). O sončku in bolj veselih dnevih.
Pa ne da so zdaj slabi.
Samo...ko je učno obdobje, pač mora biti prisoten občutek, da smo si ubogi in da lahko jamramo kaj nam je tega bilo treba, pa zakaj ravno zdaj to učenje...
Trenutno sem tudi brez idej, kakršnihkoli. Tiste stare pa tudi ostajajo, ker se mi je zlomila igla na šivalnem stroju :(.
Ko bo mimo sreda, zaživim (všeč mi je tista akcija koliko si živ...čeprav nisem še čisto poštekala za kaj gre).
Začnem ustvarjat in delat na sebi. Šoping, kavice, kosilca in malo gibanja.
Wish wish....
2 komentarja:
Ah, ja... mi je poznan občutek. Ravno včeraj sem se razpisala za kaj vse mi (z)manjka časa :))) Se pa "najdem" v zadnji vrstici... saj več kje ;)))
Hihi, pa res vidim, da imava podobni objavi ;) Hja, čas in želje...vedno pašeta skupaj:).
Ja, vem vem, te imam v mislih v tistih zadnjih vrsticah ;)
Objavite komentar