Ja, grem. Zdaj pa res. No matter what. Jezna sem, da narava tako zagode, jaz pa že čutim kako hodim po pesku in kako mi švic teče po vseh mogočih kanalih, ker je vrooočeee. No, kakorkoli...kufer je spakiran, tisti ta vlki. Jutri je na vrsti Dunaj. Sploh še ne vem ali mi je za šetat po njem ali ne. Čustveno in psihično še nisem tam. Kateri kraj ali celina je na vrsti za tem, pa... bo verjetno uganka do naslednjega posta :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar