Rastemo. Pol leta hitro mine. Že v nosečnosti sem si rekla, da se bom šla 'projekt' vsakomesečnega fotkanja, pa sem bila preveč lena. Ali pa si nisem bila vedno všeč s tisto žogo spredaj. Pri sinku pa sem bolj dosledna. Pa še zelo fotogeničen je in se pusti fotkat. Včasih se tudi nasmeje. Vem, da je oguljena fraza, a res ne vem, kdaj je zrastel. Vidiš in veš, da je večji, a napredka sploh ne opaziš. Naenkrat zaznaš, da nekaj novega zna ali naredi. Vsak dan z njim je lepši. Čudovit je, tale moj knedlček. <3 p="">
6 komentarjev:
Kakšna dobra ideja tole s vsakomesečnim fotkanjem. Je pa res, da šele na fotografijah vidiš, koliko so naši knedelčki dejansko zrasli.
He he, dobro zgleda in res se lepo vidi, kako je zrasel.
Faca mala... res gre prehitro tole.
Meni se zdi, da gre tale nosečnost po tednih tudi grozno hitro, ampak v skupnem se mi zdi, da sem pa že celo večnost noseča in še cela večnost je pred mano.
Einstein že ve. :)
Raste kot goba po dežju. :) Luštne fotke.
o, kako super ideja! samo to ni isti otrok na vseh fotkah?! nemogoče, da v samo pol leta tako zraste!? ;)
veš, nimam svojih otrok in res nimam občutka kako hitro rastejo. ampak tale malček me je čisto presenetil. pridem pogledat novo serijo fotk. zagotovo!
Veverca, to je ena in isti otrok na vseh slikah, ja :) Tako zelo zrastejo ja...nova serija pa pride čez 5 mesecev, ko bo 12 slikic in kolaž bo popoln :)
Objavite komentar