Kuharija: Čokoladen božič

Vsem bralcem mojega bloga želim en prav lep, čudovit, iskriv božič!

Upam, da ste pod smrekico našli kakšno izvirno, ustvarjalno in ročno narejeno darilce.

Jaz sem se potrudila in za svoje ljube kljub skoraj nič prostega časa ustvarila čokoladne tolarčke s suhim sadjem, katerih recept oz. idejo sem ukradla pri Gourmet na njenem čudovitem blogu Culinary journey by me. Krogci mi nekako niso uspeli (tako kot njej), ker se čokolada ni in ni hotela pravilno stopiti, ampak dobri so kljub temu. :)

The Jutro

Ok, danes je tak dan, da imam rada svojo službo. Ker sem lahko dočakala tako čudovito jutro kot je tole... Redko lahko uporabim svoj ''zoom'' objektiv, ker imam pač rada bolj close-up fotke, ampak danes je prišel še kako prav pri fotkanju sosednjih bregov in dolin. In kako mi ne bi bilo fajn živet v tej vasi, kjer živim? :)

oh in ah Glamourai

Modo imam precej rada. Vedno sem se trudila slediti nekim smernicam (in hkrati svojemu stilu), vendar če se zdaj spomnim, nimam pojma, kdaj sem bila nazadnje po trgovinah z oblačili! Še manj se spomnim, kdaj sem si kaj poštenega kupila. To je že čisti zločin, vem ja. In komaj danes, ko sem naletela na blog The glamourai sem ugotovila, kakšen zločin je to! V skoraj vsaki objavi je neverjetno luštna dečva (ki je lepa mešanca med Keiro Knightley in Charlize Theron), ki ima zame popoln stil in se vsakič prikaže v čisto drugem stilu in vsak zase je tako oh in ah in oh. Mislim, da bo najbolj pravična kazen ta, da se odpravim po nakupih. Ampak bom morda vseeno počakala na razprodaje...hmm?! Ker (kakršnakoli) prenova moje omare, terja nekoliko več odvrženega denarja.

foto: The Glamourai

Zimsko-božična preobleka

Zadnjič sem pisala o rdeči in o tem, kako me čaka en projektek v zvezi s tem. Na vratih je visel še jesenski venček, ki sem ga preoblekla v zimsko-božično oblekico. Sem ga tako hitro končala, da mi je bilo potem malo žal. Bi še kar delala, pa delala... Kljub moji ne-ljubezni do rdeče, mi je tale kombinacija izjemno všeč. Tudi jedilno mizo krasi rdeč prt in rdeči okraski v lončku. Tako. Da se preobjem rdeče barve za celo leto nazaj. Pa mogoče tudi naprej.

Mehurčki prijateljujejo

Pa kam beži ta december? Še dobro nisem vdihnila, pa smo že na polovici! Grrr.... Mojega kariernega in zdravstvenega področja trenutno ne maram (ker mi oba delata nepotrebne preglavice), sem pa zato toliko bolj vesela, da se lahko zgubim in najdem v svojem hobiju, v svojih mehurčkih. Precej na hitro sta me k čudovitem velikem božičnem giveawayu povabila Nalina in Čarobni svet in napisala čudovit članek o mehurčkih, kjer sem podelila paketek z Julie's Bubbles izdelki. Mislim, da je kar nekaj mojih bralcev bloga sodelovalo, tako da sem se malo pomirila, da je kljub hitremu odvijanju dogodkov, novica vseeno prišla do vas. Komaj čakam, da paketek podelim srečni dobitnici!

Nekaj tednov nazaj nas je nekaj punc naredilo lušten ustvarjalen dan in smo se malce igrale z ličenjem, nakitom, fotkanjem, preoblačenjem, piškotki in čaji. Nastali sta vintage kolekciji nakita Julie's Bubbles in nakita mojchine kroglice, katerima sta ''piko na i'' dali ličilna mojstrica Ines in fotografinja Anita. Imele smo se fino in fajn ter se odločile, da spomladi ponovimo vajo še od zunaj na sončku, med cvetočim drevjem in mlado travico. :)

Foto: Anita Sagadin (www.medianita.si)
Ličenje in styling: Ličenje Ines Krnjak
Nakit: Julie's Bubbles & mojchine kroglice

Rdeča

Nisem ljubitelj rdeče. Niti malo. Nimam nobenega rdečega oblačila, niti dodatka. Všeč mi je le rdeča šminka. Toda letos me v tem decembru kar nekako vleče k rdeči! Še posebej rdeče polka dot pikice so mi neverjetno simpatične. Kupila sem okrasne rdečo-bele sladkorne paličice in sedaj upam, da se bom že enkrat spravila k ideji, ki že dva tedna čaka na uresničitev...

1. You spin me right round, baby, right round like a record baby, right round round round!,

2. I Just Called To Say... "Happy Bench Monday", 3. Candy canes, 4. red & grey winter ornament...

Kuharija: Džapaniz kuhna - S U Š I

Prejšnji teden sva porabila še zadnje poročno darilo in sicer tečaj japonske kuhinje. Seveda sem jaz gurmanka bila takoj navdušena, mož malo manj (ker kaj bo pa on tam sploh delal, on bi samo jedel), ampak na koncu sva bila oba čisto iz sebe, kako je to kul in kako je bilo fajn in dobro in da bova doma to še kdaj poskusila.

Delala sva kaj drugega kot pa suši (sushi), jedla sva pa tudi neko japonsko juho in pila sencha zelen čaj, ki nama ju je pripravila gostiteljica. Gospa Japonka je začetek delanja sušija raje začela kar sama in sva bila samo opazovalca, ker bi verjetno v nasprotnem primeru tam bili pozno v noč. :) Na začetku izgleda vse sila preprosto, ko gledaš kako se dela, se ti zdi sila komplicirano, na koncu pa si misliš, ah saj gre, ni tako težko. Hja, tako da ne vem točno, če mi bo kdaj doma ratalo, poskusila pa zagotovo bom. Postopek vam zdajle res težko razložim, imam pa nekaj slikic za lažjo predstavo. Nismo se lotili tipičnega sušija s surovo ribo - naredili smo nek slovenski približek, z lososom in zelenjavo.

Vseh teh krogcev nisva mogla pojesti, čeprav izgleda, da se ne boš ravno kaj najedel. Uradno pa sva postala ljubitelja sušija. Kako pa ste si vi kaj blizu s to eksotično jedjo?