Ko potuješ sam...

...je marsikaj drugače od potovanja s prijatelji, z agencijo, s celotnim avtobusom ali šolske ekskurzije. Veliko tega (pestrega in zanimivega) se na poti zgodi.
Namreč, ko potuješ sam...

• ...se prav gotovo zapleteš v pogovor z ljudmi, s katerimi sediš v istem kupeju in izgubiš strah pred čudnimi neznanci. Simpatično.
  
• ...se lahko mimogrede zapleteš v pogovor tudi s popolnim neznancem na železniški postaji in po polurnem pogovoru izmenjaš facebook kontakte in dobiš ponudbo za prenočišče v Stockholmu. Ni švoh.
• ...se moraš tudi pri ogledih mesta in znamenitosti znajti sam. Še posebej, če ti zmanjka denarja, baterije na fotoaparatu, nimaš zemljevida, okoli sebe preveč prtljage (in preveč oblek na sebi-zunaj pa 30 stopinj). Po mili volji sedeš na klopco, ko želiš in zaviješ okoli vogala, ko želiš. Ne oziraš se komu slediti in kdo ti sledi. Neobvezujoče in sproščeno.
  
• ...si na vseh fotkah sam. Ali pa te sploh ni. Ker si pač ti nonstop za objektivom in ne pred njim. Ali pa imaš na fotkah kup neznancev. Recimo temu majhna slabost 'potovanja sam'.
• ...večino časa govoriš v tujem jeziku. Kar je dobro. Ne šlepaš se preko govorjenja nekoga poleg tebe, ampak si se primoran vse pomeniti, zmeniti in izmisliti sam. Precej pozitivna zadeva. Težko pa je, ko po dveh tednih že tako pogrešaš 'svoj' jezik, da se začneš ali pogovarjati sam s seboj ali prepevati (res!) neumne slovenske pesmi (kot so 'Pa po lojtrci gor', 'Slovenijaaa,od kod lepote tvoje', 'V dolini tihi' ipd.). Hkrati začneš v čustveno nabitih stanjih govoriti v slovenščini (npr: ''Oooo, kako lepo!''-ko zagledaš nekaj hudo luškanega v izložbi, ''Ja, naprej!''-ko ti nekdo potrka na hotelska vrata, ''Pusti me!''-ko te nekdo prime v oklep in žgečka do onemoglosti,...).
• ...nihče ne bo vedel vseh potankosti iz tvojega dopusta ;). Bodo trenutki, ki bodo ostali skrivnost za vedno in se jih boš spominjal samo ti. Velik plus.
• ...in si povrh vsega še samski, se mile volje lahko zatelebaš v iskrivega neznanca na svoji poti. Zelo avanturistično, zelo seksi, zelo študentsko-moderno :).
  
• ...lahko celo pot poslušaš mp3 ali bereš knjigo, če želiš. Nihče te ne ovira.
• ...imaš veliko časa biti sam s svojimi mislimi. Recimo, da je to plus. Lahko je tudi minus (če greš na pot z veliko 'prtljage' v svojih mislih).
• ...si v središču pozornosti, ko se vrneš s potovanja. Vsi buljijo samo vate in zgodbe lahko pripoveduješ tako kot si jih ti videl in tako kot jih ti želiš prikazati. (Ni nekoga, ki ti nenehno suflira: ''Ja no, ni bilo ravno tako...Malce pretiravaš...To pa sploh ni res!...Kdaj pa se je to zgodilo??Tega jaz sploh nisem videl...''itd).
• ...večinoma ti ljudje zavidajo, ker si tako pogumen. Hkrati se čudijo temu, kako to, da ti ni bilo dolgčas. Ali pa te celo imajo za dolgočasneža, ker ''kao'' nimaš nikogar, ki bi šel s tabo na počitnice.
• ...in še bi lahko naštevala.

Pomanjlkjivosti sploh ne bom pisala, ker jih skoraj nisem opazila (družba mi je tako ali tako bila zagotovoljena;)). Vsekakor ni bilo prvič in ne zadnjič. Dobra izkušnja, vsekakor priporočam. Osebnostno zrasteš in veliko pridobiš, prav zares.