Že navsezgodaj se zbudim s skominami. V ustih, v možganih, v srcu. Skuham kavo, odprem knjigo, preberem dve vrstici. Ne gre. Se usedem za računalnik, začnem brskati po flickru. Na dan pride skomina po fotografiranju. Hočem več, hočem bolje. Kar pomeni boljši fotoaparat.
Mission: failed.
Začnem gledati fotke iz tujine. Baaammm! Skomina po potovanju. Ta velikem! Hočem v Ameriko. V Avstralijo. V.... Ja, res že 'dolgo' nisem potovala...in kot da me ne čaka naslednje potovanje v roku enega meseca! (to je bilo v ironičnem tonu, če kdo ni zaznal). Kar presedat se začnem na stolu.
Mission: half completed.
Pregledam maile in poštudiram o prihajajočem tednu. Naj že mine. Hočem vikend. Velika skomina po vikendu.
Mission: will be completed.
Ljudje smo res nikoli zadovoljni in grabežljivi. Ali pa imamo le takšne trenutke slabosti.Po tehtnem razmisleku so skomine samo še večje. Daje me velika nestrpnost in tisti otroški cvileči vzdih: ''Pa joooooj!''
Mission: failed.
Začnem gledati fotke iz tujine. Baaammm! Skomina po potovanju. Ta velikem! Hočem v Ameriko. V Avstralijo. V.... Ja, res že 'dolgo' nisem potovala...in kot da me ne čaka naslednje potovanje v roku enega meseca! (to je bilo v ironičnem tonu, če kdo ni zaznal). Kar presedat se začnem na stolu.
Mission: half completed.
Pregledam maile in poštudiram o prihajajočem tednu. Naj že mine. Hočem vikend. Velika skomina po vikendu.
Mission: will be completed.
Ljudje smo res nikoli zadovoljni in grabežljivi. Ali pa imamo le takšne trenutke slabosti.Po tehtnem razmisleku so skomine samo še večje. Daje me velika nestrpnost in tisti otroški cvileči vzdih: ''Pa joooooj!''
2 komentarja:
Meni so tvoje fotke zelo všeč.
Hvala ;)
Objavite komentar