V teh dneh, ko nam itak paše jesti sveže, malo in domače, se kaj hitro zalušta, da bi človek zašel še na kakšno tržnico. Moram priznati, da na ljubljanski razen rož nisem kupila še ničesar, na novi mariborski še prav bila nisem (čeprav me večkrat vleče, da bi kupila kaj od ubogih ženičk) in tu se moje slovenske tržnice nekako končajo. Ko pa sem zagledala francosko, sem jih vzljubila in bila prepričana, da pa bi takšno v Sloveniji takoj obiskovala, če bi jo imeli. Le nekaj kilometrov ven iz Pariza najdeš lušno majhno pristno vasico s pristnim marketom, kjer se da dobiti prav vse za pošteno vikend domače kosilo. Le zakaj takih preprostih stvari pri nas ni? Tiste uboge ženičke pod novimi dežniki plačajo že toliko za tisto stojnico, da se jim nekako več ne splača priti. Žalostno. No, sanjam, da bomo nekoč tudi mi kot ostala Evropa imeli majhne kmečke tržnice s svojim čarom.
Potekala je tudi nekakšna tombola, kjer so za nagrade delili takšne napolnjene košare. Kaj še hočeš boljšega?!?
Ni komentarjev:
Objavite komentar