Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj

Podaljšani vikendi so vedno fajni za obisk kakšnega evropskega mesta. Letos sva se odločila, da bo to postal kar najin mini obred. V bitki Bratislava-Dunaj je zmagal Dunaj. Pred kratkim smo debatirali, kaj pomeni pregovor 'Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj.' Ena stran je govorila, da to pomeni, da je hrana tam tako dobra, da moraš pustiti trebuh zunaj, da lahko vse poješ. Druga stran pa je govorila, da to pomeni, da je vse tako drago, da moraš trebuh pustiti zunaj in torej nič zapraviti. Hitro smo zaključili, da je prva verzija verjetno izmišljena v naših glavah in da verjetno velja druga razlaga :). In tako sva se odločila tudi midva. Nisva jedla viner šniclov za 20eur in ne saher torte za 6eur. Sicer pa je vedno več kebabov in azijskih nudlov, tako da pravih štantov s klobasicami in šnicli nisva našla. Hja, poleg tega je bilo vreme oblačno (in sončno, ko sva odhajala-itak), moje telo se je odločilo, da bo sabotiralo (tako dolgo pričakovani odklop dopust) in se počutilo slabo oz. drugače kot mu je zapovedovala glava. Groza. Ne maram fotografirat v oblačnem vremenu, dežju ali v trenutku ko se dela mrak. Brrr, vse je tako sivo, grdo in nič ne izpade lepo. Tako da so tudi fotke temu primerne.

Odločila sem se, da tokrat pogledam še kaj novega in ne samo Stephan placa in Naravoslovnotehničnega muzeja in sem torej na seznam ogleda dodala še Hundertwasser hišo. Pričakovala sem več, trgovina v muzeju je sicer bila zelo simpatična, vendar mislim, da je moja slabost botrovala k slabi oceni ogleda.

Ah, na Dunaj bomo še šli, zagotovo. Tokrat ni bilo slabo, odlično pa prav tako ne. Tiiing, naslednji dopust prosim!