Misija nemogoče: Pita

1 | 2 | 3 | 4 

Ok, priznam, moj apetit je še vedno velik. Ok, res je, da tudi veliko energije porabim s tem, ko imam na del telesa priklopljeno majhno bitje. A vseeno... sedaj ko nisem več noseča, imam malce slabo vest, če preveč pojem... Ampak me to kljub temu ne odvrne od tega, da iščem recepte in tu in tam kaj poizkusim ali si dam na ''must do'' seznam. 

Trenutno me najbolj mikajo in begajo pite (ne tiste klasične jabolčne, ampak vse ostale). Mikajo zato, ker jih imam od vedno rada, begajo pa zato, ker mi še vedno ni uspelo narediti tistega pravega pitinega testa! Ok, delala sem že slivovo pito, ki je v 80% bila uspeh (enkrat mi prav tako ni uspela), delala sem tudi že skutno-čokoladno pito, ki je imela za osnovo kekse in ne testa (torej mi je v popolnosti ratala) in delala sem limonino pito (podobno tisti na sliki 2), ki je bila totalni neuspeh, čeprav sem delala po receptu-bila je kisla ko pes, z zanič testom-nič dobra v glavnem. Tiste ta prave ''čiz-kejk'' pa si sploh ne upam it delat, čeprav se sliši tako simpl. Res je, da se ji reče 'torta' in ne 'pita', ampak jo jaz zaradi oblike in testa štejem kar med pite, hehe. Tudi tiste pite, ki imajo zgoraj preliv iz gozdnih sadežev obožujem, pa se kar tresem od strahu, da bi jo šla delat. 

Kje ga lomim, v čem je štos? :) Maslo, temperatura, moka? Vem, da vas je veliko izkušenih gospodinj in kuharic, zato bom super vesela, če mi boste zaupale kak super izi recept, ki dejansko uspe in mi zaupale kakšno skrivnost pitinega testa (ne glede na nadev). Zaenkrat se namreč le naslajam nad slikicami in recepti iz Pinteresta (katere imajo v polovici primerov prav tako za osnovo kekse!), nimam pa poguma ustvariti česa podobnega. Help! :)

(moje) Novo življenje

V naročju mi leži štručka, ki nas je s svojim prihodom na svet razveselila dva tedna prej. V trenutku se je naše življenje spremenilo, življenjske vloge so kar naenkrat postale silno resne in zavedanje, da se ti je življenje spremenilo za vedno, te nekako plaši in osrečuje obenem. Lepo nam je. Vlogo mamice sem z veseljem sprejela, vse dejansko sprejmeš tako naravno in sproščeno ter uvidiš, da se to v tebi skriva od vedno in le čaka svoj trenutek, da vznikne. Spanec in frizerja sicer že pošteno pogrešam, a sem strpna :) Z veseljem opazujem, kako se moj blontnek vsak dan lepo redi, kako me vsak dan več gleda in kako uživa, ko se zjutraj pocartava ob sončnem vzhodu.

Sprašujem se, koliko bo kaj časa za moj dragi blog, ustvarjanje, fotkanje in vse drugo. Skozi življenje tega bloga sem se precej spreminjala...tako osebnostno kot tudi v stilu življenja, od sanjave študentke sem postala žena, gospodinja in mamica. Kako bo vnaprej, ne morem vedeti, a upam da bom z vami še naprej...nekoč upam, da tudi na novem in osveženem blogerskem mestu. :)

Kaj bom pa danes jedla?

Če se vam zdi, da sem se pogreznila v tla...nop, še sem tu, še v enem kosu. Le moja okupacija je vse kaj drugega kot pa bloganje in ustvarjalne reči. Hja, takšno pač je to obdobje. Očitno. Vse kar počnem zadnji mesec je spanje, ležanje, branje chic romanov, kuhanje in branje receptov (no, pa še kak pilates in kakšen nakup za dojenčka se vmes najde, ampak ok....).

 

Čisto zares. Že par mesecev imam manijo nad iskanjem za vsemogočimi recepti in gledanjem tv oddaj s 24-urno vsebino kuhanja. Veliko tega se seveda sploh ne lotim, ker si večinoma delam le skomine in cedim sline nad okusnimi jedmi, a tu pa tam se vseeno najde kaj novega v moji kuhinji. Celotnih devet mesecev sem sicer precej pazila na zdravo prehrano in tako tudi številke na tehtnici niso šle preveč gor, ampak zadnji mesec pa so mi zavore kar popustile. Uh, apetit je odprl vsa vrata in okna. :) Poleg krofov in mišk, ki sem jih veselo papala, sem ta vikend morala speči še makove palačinke (kot da jih je bilo treba!), danes pa dobim še porcijo domačih ominih krofov...in vse kar sem se prejšnji teden spraševala je 'le zakaj nihče ne peče domačih čokoladnih krofov?!?'.

 

 

Sicer se mi je v tem obdobju tudi prvič zgodilo, da sem dvakrat ponesrečila pecivo in je celoten pladenj letel kar v koš. Po drugi strani pa mi je na silvestrovo uspel (kao) eden najtežjih posladkov - sufle. Nisem velik čokoholik, a ta čokoladna inekcija je res božanska. Heh, tudi tega da surovih jajc naj ne bi jedla, se nisem držala... in večine drugih omejitev tudi ne. Velike doze kave zjutraj in dobrega sendviča s pršutom ali suho klobaso mi nihče ne bo vzel stran. Vesela sem, da me razna hitra hrana, bureki, burgeri in drugi kebabi niso videli pogosto, in da sem za večerjo raje pojedla čokolino :).

 

 

Ko ni bilo časa ali volje za peko peciva, je bil dober tudi sladoled s prelitimi vročimi gozdnimi sadeži. S koščkom temne čokolade-za zdravje! :P

Zdaj pa čakam na vse posledice, ki bodo nastale od tega obdobja, in si v glavi računam, kdaj bom morda spet izgledala kot prej in oblekla vsa tista lepa oblačilca iz izložb...

 

Želje na novega leta dan

Eh, pa je mimo december. In eno leto. In moja zaprisega, da bom več objavljala v decembru :) Prazniki so pač prazniki. Najprej v znamenju hitenja, norosti, lučk, vzhičenja, nato v znamenju obiskov, hrane, smeha, poležavanja in posvečanja drug drugemu. Nič kaj mi ni tečno v teh praznikih. Minejo ko 'šus' in kakor hitro minejo, se mi že toži po njih.

Novega leta dan je vedno en tak malce depresiven, čuden, miren in zaspan dan, ko ti še ni čisto jasno, da grejo številke na koledarju spet od začetka, ko ti grejo po glavi letni načrti, ko upaš, da se ti letos posreči narediti/doseči tisto, kar ti lani ni uspelo. Hja, zato pa so prelomnice v času ali v življenju...ko sam sebe malo opomniš, kaj si v življenju še pozabil 'postoriti'. Novoletnih zaobljub si nikoli ne delam, vendar imam rada okviren 'načrt', kaj želim v tistem letu doseči. Lepo počasi in pogumno... Zame bo to leto polno novosti, družinske idile in časa, ki bo namenjen vsemu drugemu samo službi ne :).

 

Upam, da ste lepo zakorakali v novo leto tudi vi! Vsem, ki zvesto berete moj blog, želim... 

 

 

 

 

 

Kuharija: Domača nutela

 

Mislim, da že kar nekaj let ohranjam tradicijo, da za božič svojim najdražjim naredim nekaj doma narejenega, kar prihaja izpod mojih rok. Moram priznati, da mi je to v tem času najlepše. Zbirati ideje že par mesecev prej in potem packati in narediti tako, da bodo vsi veseli. Zadnja leta se lotevam bolj sladkosnednih stvari (morda zato, ker sem gospodinja na svojem in želim pokazati kaj znam, heh!), sicer pa se vedno najdejo tudi moji šivalni izdelki in seveda nakit Julie's Bubbles. Prejšnja leta sem ustvarila majhne toaletne torbičke, domače medeno žganje, piškotke v steklenički, čokoladne florentinčke. 

Letos sem imela kar nekaj idej glede homemade darilc...na koncu mi je najbolj zadišala domača nutela. Ker je nisem še nikoli nikjer jedla in ker vem, da bo vsem bližnjim zelo teknila. Priprava je dokaj enostavna, materiala ne gre tako veliko, izdelek pa je mmmm še kako slasten.

 

Sestavine sem kar po svoje malo prilagajala. Mislim, da ni toliko pomemben vsak gramček, malo poskušajte in naredite kot se vam zdi najboljše.

(približno)

* 420 g lešnikov

* 600 g mlečne čokolade (lahko dodate tudi kakšno bolj temno, z več kakava)

* 2 žlici kakava v prahu

* 4 žlice olja (lahko je kokosovo ali katerokoli 'zdravo' olje - jaz sem uporabila stopljeno kakavovo maslo)

* žlička soli

* žlička vanilijeve arome

 

Lešnike razporedite v nizek, velik pekač, da se ne prekrivajo in jih za 12 minut potisnete v pečico na 175°C. Ko jih vzamete ven, jih presujete na eno polovico čiste bombažne krpe in z drugo polovico krpe pregnetite vse lešnike, da se odstani lupina (to je najbolj umazano delo celotnega postopka, lupinice kar letijo naokrog po kuhinji :S ...jaz sem krpo kasneje vrgla kar v smeti). Potem pustite, da se lešniki popolnoma ohladijo.

Čokolado zlomite na koščke in jo počasi začnite topiti nad paro.



 

 

Lešnike nato stresete v multipraktik in zmešate, da dobite eno tako pasto oz. maslu podobno zmes. Nato dodate sol, kakav, olje in vanili aromo. Ko se čokolada stopi, dodate še to. In to je bolj ali manj vse. Fino zmešajte, da ne bo več koščkov lešnika, potem pa prelijte v poljubne kozarčke. Jaz sem dobila 4 in pol polnih kozarčkov. Fino je imeti čim manjše (da dobite več darilc), vendar jaz sem imela le takšne srednje velikosti. Tista polovička bo seveda ostala pri nama doma. :)

 

 

 

Potem vam ostane le še okrasitev stekleničk. Spet eno luštno delo :)

 

Pokrovčke sem okrasila s servetno tehniko (z božičnim vzorcem), enega pa sem polepila kar z okrasnim lepilnim trakom (washi tape). Preko lahko poveznete tudi blago ali servetko in okoli zavežete vrvico ali lep trakec. Čisto vaša izbira.

 

 

Nalepila sem še majhen napisek in obvezala z nvadno vrvico, na katero sem dodala oznakico, komu bo darilček pripadal. :)

 

 

Mislim, da se bodo kozarčki spraznili 1-2-3 in da bodo vsi spet navdušeni. Uh, kako bom vesela.

 

Ste tudi vi letos ustvarili kaj izpod svojih rok?

 

PS: Ah, saj res...danes sem želela odposlati darilca puncam, ki so se pofočkale za projekt 'Craft it forward', pa mislim, da še nisem prejela podatkov od Tamare in Tedi! Javita se, drugače bo eno darilce za božička manj!! :)

Etsy love: Deep blue

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9

 

Ah, ta modra modrina mi danes neverjetno paše...niti dobro ne vem zakaj. Od vedno sem jo imela rada. še posebej, če je pomešana z bleščicami. V sebi res nosi eno tako globino, da jo kar začutiš, nosi neko skrivnostnost, kot da bi zares zrl v zvezde.

Sredinski napis love si predstavljam na veliko polit po gladkem, sijočem, belem snegu...da bi pogledala skozi okno in na veliki beli planjavi bi me pozdravil tak napis. Tale barva te res zasanja :)

December je tu*

 

Oja, december je tu. Z današnjim snegom je svoj prihod prav lepo naznanil. In z njim je prišel tudi nov adventni venček, s štirimi lepimi svečami/nedeljami, vse tja do najlepšega, družinskega večera v letu.

Letos sem bel venček iz vej okrasila z malo več barv kot prejšnja leta in moram reči, da mi je ta rjavo-zlata pastelnost zelo všeč. Želela sem ga še malo bolj okičat, pa mi je na koncu takšen bil čisto všeč.

 

 

Že prav veselo pijem božični čaj in razmišljam o božičnih dekoracijah in darilčkih, najbolj pa se letos veselim peke peciva in piškotov. Spet bom imela nekaj več časa in recepti se že na veliko prebirajo in izbirajo. Mnjam, mnjam. Veselo izdelujem tudi svoje mehurčke in prav navdušujem se nad vsemi bleščicami, eleganco in lepimi stvarmi, čeprav letos nič od tega ne bom odela.

 

 

Kakšen venček pa ste ve kaj ustvarile? Vas je že obdal decembrski duh?

Naj vam bo čim lepše in čarobneje, kakorkoli že bo.